Zakaj kupovati novo, če lahko obnovimo staro

Prosti čas | jun. '21

Namesto v smeti sodi prenovljeni stol v dnevno sobo.

Med obiskom znančeve družine skromnega finančnega položaja, ki je dobila socialno stanovanje, sem bil prijetno presenečen nad opremo. »O, lepo, da ste dobili kar opremljeno stanovanje,« sem bil navdušen, a mi je znanec odvrnil, da so ga opremili sami, in to za približno tisočaka. Kuhinjo, dnevno sobo, spalnico, otroško sobo. Pojasnil mi je način, ki je širokim množicam še malo poznan. V bistvu gre za precej preprosto zgodbo, ki je tesno povezana z vedno bolj perečim problemom kopičenja odpadkov.

Kot vemo, zaradi vse večjega potrošništva količina odpadkov narašča. Ljudje zaradi nizkih cen, akcijskih popustov in prodajnih prijemov, kot je »črni petek«, kupujejo vedno nove stvari, ki jih morda niti ne potrebujejo. A se jim cena s popustom zdi tako zelo ugodna, »da tega pa res ne smejo zamuditi«. »Stare«, še vedno uporabne stvari obležijo pozabljene v kotu, ob spomladanskem čiščenju pa romajo na smetišče. Tam se naberejo kupi oblačil, čevlji, posoda, športni rekviziti, tudi gospodinjski aparati, knjige, pohištvo, sedežne garniture ..., skratka vse, kar se ljudem zdi »neuporabno«, največkrat pa predvsem zato, ker se naveličajo »starih« stvari. Podatek, ki to potrjuje in nam da misliti, je, da v državah Evropske unije letno zavržemo več kot dve milijardi ton odpadkov. V Sloveniji pa več kot 4 milijone ton. Vsak od nas zavrže na leto več kot 400 kilogramov različnih odpadkov. Zato država z različnimi ukrepi spodbuja recikliranje materialov in ponovno uporabo izdelkov.

Uporabimo tisto, kar že obstaja

Odsluženi kanu nadomesti knjižno polico

Eden vse bolj prepoznavnih načinov za zmanjševanje odpadkov so centri za ponovno uporabo odpadkov (CPU), kjer odpadne kose očistijo, popravijo, obnovijo in dajo v prodajo – in tako prispevajo tudi k zmanjševanju emisije ogljika. Poslovne enote CPU so v Ormožu, Slovenskih Konjicah, Vojniku, Ljubljani, Kočevju in Rogaški Slatini. Kot razloži dr. Marinka Vovk, direktorica slovenske mreže centrov ponovne uporabe, so pomagali ustanoviti tudi CPU Jesenice, Velenje, Kranj, Tržič in Trebnje. Njihov poslovni model namreč je, da prek projekta mentorske sheme usposobijo lokalna socialna podjetja in jim nato oblikovan center v sodelovanju s komunalnimi podjetji in občinami predajo v upravljanje.

»V naše CPU lahko sami prinesete predmete, ki jih ne potrebujete več oziroma se jih želite znebiti, oddate pa jih lahko tudi v lokalnem zbirnem centru, kjer je v nekaterih občinah urejen prevzem. Večje kose ali večje število kosov lahko prevzamemo tudi mi. Dobljeno očistimo, popravimo oziroma obnovimo, da je spet privlačno za novega kupca. Če ponovno uporabimo odpadke, ne da bi jih uničili, je potrebno veliko manj energije, kot če jih z reciklažo predelamo v nekaj novega,« še pove Marinka Vovk. S prodajo obnovljenih izdelkov po simboličnih cenah plačajo stroške poslovanja in zaposlene. Na vseh lokacijah jih dnevno v povprečju obišče od 150 do 170 ljudi vseh generacij, med kupci pa je več mladih. Zgodi se tudi, pove Marinka Vovk, da prinesitelj želi svoj predmet nazaj, ko vidi, kako so ga obnovili.

V mreži CPU je zaposlenih 40 ljudi, od mojstrov mizarskih opravil do šivanja in oblikovanja, v delo večinoma vključujejo težje zaposljive in osebe s posebnimi potrebami. Izvajajo tudi različne praktične delavnice: od prvih korakov šivanja do profesionalnega šivanja, oblikovanja oblačil, preoblikovanja izdelkov, tudi kuhanja ali peke po lokalni praksi in druge delavnice. 

 Med popravilom spiješ kavo

»Repair Café v okviru CPU je koncept zamisli, da preden nekaj zavržemo, pomislimo, kako bi to lahko popravili. Združimo prijetno s koristnim in se z na primer poškodovanim nakitom ali kosom oblačila ali pa uničenim stolom odpravimo v Repair Café, kjer najdemo orodje, materiale in drugo, kar potrebujemo za popravilo oziroma prenovo. Ali pa se za popravilo dogovorimo z ustreznimi mojstri, s katerimi so v 'kavarni' povezani,« pove sogovornica. Med popravilom ali čakanjem na popravljen izdelek lahko v tej »kava-popravljalnici« popijemo kavo in se podružimo z obiskovalci s podobnimi težavami. Za zdaj taki »kavarnici« po vnaprej objavljenem urniku delovanja različnih mojstrov delujeta v CPU v Vojniku in Ljubljani.

V Sloveniji je še kar nekaj podjetnih organizacij, ki zavržene predmete, namesto da bi romali na smetišče, očistijo, obnovijo in za zmerne cene prodajo naprej, na primer posredovalnica rabljenih predmetov Stara roba, nova raba v centru Ljubljane, v Polju pa projekt poteka pod okriljem Društva za pomoč brezdomcev Kralji ulice. Zbrana sredstva so namenjena zaposlovanju brezdomnih ljudi in razvoju projekta socialne ekonomije. Če jim prepustite katero od svojih odvečnih stvari, naredite dve dobri stvari: eno za okolje in eno za ljudi, ki jih je življenje tako ali drugače prizadelo.

Če pobrskamo po spletu, najdemo podjetne posameznike, ki iz zavrženih stvari naredijo posel ali pa skrbijo, da gre čim manj stvari v smeti. Na primer v društvu Smetumet na izviren način izdelujejo uporabne predmete iz odpadkov – od torbic in nahrbtnikov iz starih (smetarskih) ponjav do igrač ali izvirnih poslovnih daril, celostno pa preurejajo tudi prostore s starim in odpadnim pohištvom.

 Kosi pohištva ponovno zaživijo

Z novo barvo postane omara unikaten kos pohištva.

Na Pristavi pri Tržiču na Gorenjskem deluje Zaposlitveni center Fundacije Vincencija Drakslerja, kjer je tudi mizarska delavnica za obnovo in popravilo pohištva. Zbledeli in od časa načeti ali poškodovani kosi, med katerimi se marsikdaj najde tudi kakšen zanimiv, že kar muzejski primerek, pod skrbnimi rokami mojstra, ki jih očisti, obnovi poškodovane dele ali tudi doda kakšen manjkajoči del, dobijo novo podobo in življenje. Pohištvo in tudi predmete, kot so skodelice za čaj, lestenci, krožniki, in druge »neuporabne« predmete lahko ljudje pripeljejo v njihov Zbirni center Zarica v Kranju ali Zbirni center Komunale v Radovljici. Lahko pa jih fotografirate, fotografije pošljete po elektronski pošti ter se dogovorite o prevzemu. Obnovljene predmete v fundaciji prodajajo po dostopni ceni v eni od svojih trgovin – v Kranju ali zbirnih centrih Zarica in Radovljica ali pa kar na Pristavi pri Tržiču. Ves zaslužek gre za delovanje fundacije oziroma obravnavo posameznikov, ki po procesu zdravljenja od raznovrstnih odvisnosti potrebujejo pomoč in podporo pri ponovnem vključevanju v socialno okolje. Od začetka izvajanja projekta socialnega podjetništva leta 2000 je fundacija na ta način preprečila, da bi se na odlagališču znašlo več kot 250 ton različnega blaga.

Odkup in prodaja rabljenega pohištva

Tudi v pohištveni trgovini Ikea so se odločili prispevati svoje k manjšemu ustvarjanju odpadkov; odkupujejo namreč rabljeno pohištvo njihove znamke, vendar samo pohištvo (brez oblazinjenja), knjižne omare, stole in mize. Kot so nam povedali, bo to mogoče tudi v ljubljanski trgovini. Kupec bo za rabljeno blago plačal toliko, kot je Ikea zanj plačala prodajalcu.

Vlado Kadunec, fotografije: arhiv CPU


Vaši komentarji


© 2021 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media