Št. 6, junij 2021
-
Čarobnost življenja
»Kakšno razkošje živeti, / kakšen mogočen čar! … // Kakšno razkošje hoditi / po zemlji v jutrišnji dan / med hudim in čudovitim / in se zapletati v trnje sanj …« Tone Pavček.
Kaj je življenje? V vsakdanji ihtavosti, ko smo okupirani z vseh strani, o tem ne razmišljamo, ampak hitimo in ves čas nekaj lovimo (roke, lepše dni, primerne trenutke …), v bistvu pa bežimo pred sabo in življenjem. Težko se ustavimo, največkrat nas k temu prisilijo šele hude preizkušnje. Takrat bi dali vse na svetu, da bi stvari lahko spremenili.
Kazalo
Na vprašanje s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk
Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini
Morda invalidnina znova za vse Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) za razliko od pred njim veljavnega (ZPIZ-1) ne uvršča več invalidnine za telesno okvaro med pravice, zagotovljene z obveznim pokojninskim in invalidskim zavarovanjem. Invalidnina je bila po ZPIZ-1 in pred njim veljavnih predpisih, ki so urejali pokojninsko in invalidsko zavarovanje, denarno nadomestilo. Do takega prejemka je bil upravičen zavarovanec s telesno okvaro, nastalo praviloma med zavarovanjem, če je izpolnjeval predpisane pogoje, določene v zakonu.
S socialno kapico se ruši sistem solidarnosti in socialne varnosti Vlada Republike Slovenije je dne 19. 3. 2021 Državnemu zboru Republike Slovenije posredovala v obravnavo in sprejem Predlog zakona o debirokratizaciji. Predlog zakona predvideva tudi uvedbo t. i. socialne kapice, t.j. omejitev obračunavanja in plačila prispevkov za socialno varnost (obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zdravstveno zavarovanje, zaposlovanje in starševsko varstvo) nad določeno višino prejemkov, konkretno, ko osnova za plačilo prispevkov preseže bruto 6.000 evrov.
Plačilna disciplina se izboljšuje V lanskem letu je na pobiranje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje vplivala tudi epidemija covid-19, zaradi katere so bili sprejeti številni ukrepi interventne zakonodaje. Tako so bili za samozaposlene uveljavljeni oprostitev plačila prispevkov oz. avtomatični odlog plačila prispevkov ob izpolnjevanju pogojev. Za delodajalce pa oprostitev plačila prispevkov od nadomestila plač za čakanje na delo in od plač za delo. Do oprostitve plačila prispevkov za socialno varnost pa ni bila upravičena oseba, ki na dan vloge ni imela plačanih zapadlih davčnih obveznosti. Kljub težkim razmeram je Finančna uprava (FURS) za pokojninsko blagajno lani pobrala 4.144.858.576 evrov prispevkov.
Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
Na premoženjska in druga pravna vprašanje odgovarja mag. Janez Tekavec
Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec
Najvišje priznanje za prostovoljstvo Rožci Šonc Brez nevladnih in drugih samopomočnih organizacij bi težje preživeli epidemijo koronavirusne bolezni, je bila glavna ugotovitev spletne razprave, ko jo je pripravila Zveza društev upokojencev Slovenije v sklopu Dnevov medgeneracijskega sožitja.
Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz
Nekoč primarij, zdaj ljubiteljski zgodovinar Občina Prebold in še nekateri kraji izven nje so zgodovinsko med najbolj raziskanimi občinami v Sloveniji. Zasluga za to gre nedvomno 93-letnemu nekdanjemu primariju celjske bolnišnice Ivanu Dolinarju, častnemu občanu Občine Prebold, piscu 13 knjig in dobitniku letošnjega občinskega kulturnega priznanja - plakete savinjskega pisatelja Janka Kača.
Spoštujejo lokalno, delujejo globalno »Tebi, Janko, je bilo lepo postlano; ded in oče sta bila mesarja, ti pa si njuno delo malce posodobil in zmagal,« si misli marsikdo, ki - seveda - ne pozna Janka in Helene Kodila ter njune zgodbe. Zato si misli, da so njihovi mesni izdelki in dobrote iz njihove restavracije, ki iz Markiševcev pri Murski Soboti odmevajo daleč preko meje, nekaj samo po sebi umevnega ....
Gospa, ki riše prijazne obraze Ljubiteljska slikarka Minka Gačnik iz Selc svojo ustvarjalnost izraža tudi ob poslikavi obrazov Unicefovih punčk iz cunj. Čeprav so videti prijazne, pa si želi, da bi bili obrazi še bolj nasmejani, da bi se smejale tudi oči …
Sveina kuhinja je kot mercedes med avti To trditev je še vedno slišati med ljudmi, prav tako kot so Sveine kuhinje še vedno v uporabi v številnih gospodinjstvih. Funkcionalna zasnova, všečen izgled, odlični materiali in kvalitetna izdelava so bili razlogi za nakup kuhinje tega nekoč uglednega podjetja iz Zagorja ob Savi in so odtehtali tudi nekoliko višjo ceno.
Izpolnil je svoje poslanstvo Če boste 3. julija poslušali oddajo na Radiu Slovenija1 oddajo Na današnji dan, bo v njej morda mogoče slišati, da se je tega dne leta 1948 v Ljubljani rodilslovenski brigadir, zgodovinar, pisatelj, novinar, muzealec, pravnik, urednik, veteran vojne za Slovenijo, general major Janez Švajncer, ki je k svojemu imenu dodal J., da bi ga razlikovali od očeta, pisatelja Janeza Švajncerja.
Na vas, na vas – k svoji ljub'ci v vas Fantovsko petje je vse do začetka druge svetovne vojne odmevalo izpod vaških lip in tudi izpod mestnih lip. Lipa je bila nekdaj prostor zbiranja ljudi po naših krajih.
Prihodnost je v sodelovanju generacij Zdenka Jan, predsednica Pokrajinske zveze društev upokojencev (PZDU) Celje, upokojena kriminalistična inšpektorica na Policijski upravi Celje, se zaveda, da tudi po upokojitvi njeno poslanstvo ostaja pomagati ljudem.
Eden najstarejših krajev v Dravski dolini Središčno gručasto naselje v Dravski dolini leži na desnem bregu reke ob izlivu potoka Cerkvenice vanjo, na obrežni ravnici pod severnim vznožjem gozdnatega Pohorja. Izoblikovalo se je ob stari cesti, ki je vodila iz Avstrije čez Sv. Primož na Pohorju v Slovenj Gradec in ob železniški progi Dravograd – Maribor. Eden najstarejših krajev v Dravski dolini se po besedah 64-letnega upokojenca Slovenske policije in prizadevnega ljubiteljskega raziskovalca krajevne zgodovine Braneta Grobovška v pisnih virih prvič omenja leta 1238, petdeset let pozneje je dobil trške pravice ter zatem še deželsko sodišče, več sejmov in do srede 15. stoletja obzidje.
Pri 87 letih začenja znova Ljubljančanka Helena Železnik se je pri svojih 87-tih odločila za začetek novega življenja. Štiri leta je stanovala v domu starejših občanov Fužine in na bivanje v domu ni imela pripomb, vendar pa si je želela živeti v svojem ritmu. Spomladi so ji dodelili varovano stanovanje, kjer zdaj živi, kot ji ustreza in pri tem uživa.
Ribe so zdrave, zlasti manjše Ribe so izredno pomemben vir človekove prehrane. A Slovenci pojemo le okrog 11 kilogramov rib na prebivalca na leto, ugotavlja New Economics Foundation, ki spremlja uživanje rib v državah Evropskeunije. Evropsko povprečje uživanja rib je dvakrat višje.
Za zjutraj, opoldne in zvečer In vedno po delu, še posebej, če je le to v neprijetnem prisilnem položaju in skorajda nujno, po vsakem daljšem sedenju. Današnji vaji sta univerzalni in kot taki primerni za oba spola vseh starosti. Razlog, da se jima dodobra posvetimo so ljudje, ki jih srečujem, iz njihove hoje pa veje pomanjkanje telesne moči in koordinacije ter posledično tudi slaba drža. Z današnjimi vajami vse našteto lahko izboljšamo.
Telemedicina pomaga pri samozdravljenju Med pandemijo koronavirusa se je pokazalo, kako pomemben je dobro urejen dostop do zdravstvenih storitev tudi v času izrednih razmer. Pokazalo se je tudi, kako pomembne so zdravstvene storitve na daljavo. Bolnikom ni treba prihajati na pregled v zdravstveno ustanovo, kljub temu pa njihovo zdravstveno stanje doma redno spremlja osebje s pomočjo sodobne tehnologije. Tovrstni pristop se tudi pri nas vse bolj uveljavlja, v zadnjem letu so ga deležni tudi nekateri bolniki s koronavirusno boleznijo, ki prebolevajo bolezen v domačem okolju.
Cepiva so temeljito preizkušena Množično cepljenje je edini način, da se epidemija covid-19 bolezni konča brez množične umrljivosti in invalidnosti prebivalstva, pozivajo strokovnjaki Svetovne zdravstvene organizacije. Zaupati moramo zdravnikom, da bodo s primerno skrbjo nad ljudmi s povečanjem tveganja komplikacij zaradi cepljenja, znižali pojavnost komplikacij na najnižjo možno mero.
Nad glivice takoj, ko jih zaznamo
Sladke, dišeče in rdeče Jagode so klasična in nadvse primerna izbira za rojstno dnevno torto v tem pomladnem času in odlične kotposladek po kosilu. Okusno se ujamejo v sadni kupi s stepeno smetano in v torti s čokolado. Da boste vedeli, kako jih še drugače ponuditi, vam jih predstavljamo v tokratnem prispevku.
Pehanje za materialnimi dobrinami - odraz siromašnega notranjega sveta Nam materialna blaginja prinaša dovolj vzrokov, da namenjamo pozornost zunanjemu svetu? Ali je to le beg pred svojim notranjim doživljanjem, ki je lahko zelo drugačno od tistega, na kar bi bili lahko ponosni?
Ne zanemarite mišic medeničnega dna Telesna dejavnost je nadvse dobrodejna, a mnogi, celo vaditelji in trenerji, pogosto pozabljajo na mišice medeničnega dna, izjemno pomembno skupino mišic, ki leži na dnu medenice. Modro bi bilo, da bi vaje za njihovo krepitev preventivno delali že otroci, vsekakor pa bi morale biti rutinsko opravilo vseh odraslih, tako žensk kot moških. Vaje je seveda treba prilagoditi morebitnim poškodbam, boleznim in starosti, v osnovi pa so enake za vse. Nikoli ni prepozno, da postanejo del vašega vsakdana, a izvajati jih je treba pravilno.
Sproščene v obleki Tudi brez velikega denarnega vložka si lahko privoščimo modno in mladostno obleko in letošnji modeli so več kot ustrezni. Seveda pod pogojem, da jo znamo izbrati za svojo postavo in priložnost.
Zakaj baletni plesalec ne more obsedeti na kavču? Kdaj bo spet odprto, vzdihnemo velikokrat, kadar gremo mimo zaprtih vrat glasbeno gledaliških hiš. Ne znamo natančno odgovoriti na vprašanje. Vemo pa, da povsod ustvarjajo. Med najbolj občutljivimi ansambli so gotovo baletni. Kako so preživeli pandemijo in ohranili vse, kar je treba za nastajanje novega, smo povprašali nekdanjo baletno plesalko, pedagoginjo, ki vodi treninge v baletnem ansamblu in asistentko koreografa v ljubljanski baletni hiši Claudio Sovre.
Štovičkova zapuščina Krškemu Zgodovina Mestnega muzeja Krško kljub novejši letnici ustanovitve sega dlje v preteklost. Prvi Mestni muzej v Krškem, ustanovljen 10. novembra 1940, je bil leta 1949 ukinjen, njegove zbirke pa prepeljane na brežiški grad. Leta 2010 je bil muzej kot ustanova, ki raziskuje, hrani in komunicira preteklost občine Krško, ponovno odprt.
Bezeg v naravi in na vrtu Vas zanima kako gojimo bezeg v domačem vrtu? Bezeg je ena od zelo koristnih in uporabnih jagodičastih drevnin. Radi ga vsako leto nabiramo na sprehodih v naravi. V naravi raste v obliki grma, v vrtu ga z rezjo gojimo kot drevo. Razmnožujemo ga preprosto, cveti pozno in nima težav s pozebo. Listi bezga odganjajo voluharja in krepijo rastline pred boleznimi. Bezeg je vsestransko uporaben tudi v prehrani. Včasih je veljal običaj, da se je pred bezgom veljalo prikloniti.
Čebelja paša v koritih Sodobno kmetijstvo in urejene zelene površine z znamenito angleško travo niso ravno v pomoč čebelam pri nabiranju sladke medičine. Še preden rastline pokažejo svoje čudovite cvetove je trava že pokošena. Ljubitelji cvetja pa imamo priložnost pomagati pridnim čebelam, zato na balkon, teraso ali cvetlično gredo posadimo vsaj kakšno medovito rastlino.
Zakaj kupovati novo, če lahko obnovimo staro Med obiskom družine znanca skromnega finančnega položaja, ki je dobila socialno stanovanje, sem bil prijetno presenečen nad opremo. »O, lepo, da ste dobili kar opremljeno stanovanje,« sem bil nadušen, a mi je znanec odvrnil, da so ga opremili sami, in to za približno tisočaka. Kuhinjo, dnevno sobo, spalnico, otroško sobo. Pojasnil mi je način, ki je širokim množicam še malo poznan. V bistvu gre za precej preprosto zgodbo, ki je tesno povezana z vedno bolj perečim problemom kopičenja odpadkov.
Pisano, drugačno, praktično Star pregovor pravi, da ni pomembno le imeti, pomembno je tudi znati. Znati odsluženim ali nerabljenim rečem nadeti novo podobo postaja v svetu vse bolj priljubljen trend. Recikliranje oziroma preoblikovanje je odlična sprostitev za dušo, ki nam in našemu okolju pričara sveže optimistične zgodbe. Občutek, da smo za skoraj nič denarja ustvarili všečen izdelek, pa je seveda neprecenljiv.
Uživajmo na terasi ali balkonu Če živimo sami, v dvoje ali pa se radi družimo s širšo družino in prijatelji, si lahko pripravimo kosilo na prostem. Ali pa ob večerih posedimo v družbi nam ljube glasbe, knjige, s svečkami v stekleni čaši in z mehko blazino pod hrbtom. In kaj lahko storimo, da nam bo na terasi ali balkonu udobno in prijetno?
Supanje je primerno za ljudi z dobrim ravnotežjem Supanje oziroma stoječe veslanje na deski (angleško Stand Up Paddleboarding) se je uveljavilo tudi pri nas. Nič čudnega, saj je to primerna aktivnost za vsakogar, le da potrebujemo dobro ravnotežje in nekaj kondicije.
Napisal skoraj 500 viž Jože Burnikse je rodil leta 1947 na Jesenicah. Starša se z glasbo nista ukvarjala, njega pa je vanjo potegnila bolezen. Pri štirih letih je namreč dobil vnetje srčne mišice in sklepno revmo. "Ko sem bil star sedem let pa so mi starši prav zato, ker sem bil prikrajšan za otroške igre, kupili klavirsko harmoniko. Prve učene ure sem imel pri učitelju harmonike Francu Sredenšku," se spominja.
Opazujte dogajanje in bodite zbrani Znanost in stroka trdita, da človek s starostjo v vozniškem pogledu peša. Svoje naredijo že slabši vid in sluh ter težave s hrbtenico. Starejši voznik težje učinkovito usmerja svojo pozornost istočasno na različne probleme ali izzive. Tudi spremenjeno okolje naredi voznika negotovega.
Me ni na Menini, sem v raju Menina je prostrana gozdnata planota na vzhodu Kamniško-Savinjskih Alp, ki so jo zemeljske sile v geološki zgodovini močno dvignile; je kot oltar nad Slovenijo. Zato velja - čeprav je v primerjavi z alpskimi vršaci na svojem severu sorazmerno nizka (njen najvišji vrh Vivodnik meri »le« 1508 m) - za razgledišče nad razgledišči.
Dopusti so pred vrati, vlomilci pa tudi Ob nedeljah in praznikih ter počitniških tednih organizirane skupine vlomilcev po stanovanjskih četrtih postavijo že kar prave opazovalne službe. Opazujejo, katera okna in balkoni v blokih ali hišah dajejo očiten videz zapuščenosti.
Škodljivec, ki ne da miru Dolgo obdobje vlažnega in deževnega vremena, bujna rast in obilica rastlinja na vrtu, ki še bolj ohranja vlago na površini gredic so idealen pogoj za invazijo in hiter razvoj polžev. Čez dan jih ni videti, zato pozabimo nanje, vendar, če ne ukrepamo pravočasno,nam lahko hitro uničijo pridelek in izničijo ves vložen trud, saj pojedo vse, kar jim pride pred oči.
Kje vse po svetu živijo Slovenci Slovenci po svetu živijo dobro, ker so si z delom in vztrajnostjo ustvarili pogoje za lepo življenje. Družijo se v slovenskih društvih ter klubih ter poslušajo radijski program v slovenskem jeziku, saj v srcu še vedno čutijo pripadnost domovini, iz katere izhajajo. O povratku pa ne razmišljajo, ker bodo ostali s svojimi potomci tam, kjer so se ti rodili.
Aktivne krožkarice v Kočevju V Društvu upokojencev Kočevje deluje 25 rokodelk, med njimi je osem klekljaric. Povezuje nas ljubezen do ustvarjanja s kvačko, iglo pletilkami, kleklji. Lotimo pa se tudi drugih novejših tehnik iz najrazličnejših materialov.
Slovenija turiste vabi kot varna in zelena dežela Turizem je ena od gospodarskih panog, ki jih je pandemija koronavorusne bolezni najbolj prizadela. Okrevanje bo dolgo in naporno, a bolj kot se bliža poletje, bolj optimistični so turistični delavci. Slovenija se na tujih turističnih trgih predstavlja kot varna, zelena in butična država, ki obljublja edinstvena doživetja, aktivni oddih in vrhunsko hrano. Ker turisti pri izbiranju počitniških ciljev vse večji pomen dajejo trajnostnemu vidiku, je to ena od naših prednosti in hkrati priložnosti, pravi mag. Maja Pak, direktorica Slovenske turistične organizacije.
Slediti ekonomski računici ali potrebam ljudi? Vse več starejših toži o slabi dostopnosti do poštnih, bančnih in upravnih storitev. Poštne poslovalnice po Sloveniji zapirajo svoja vrata, delo prevzemajo pogodbene pošte, banke ukinjajo bankomate in zapirajo bančne izpostave. Ljudje iz manjših krajev ponekod ne morejo do svojega denarja, saj v kraju ni več bankomata, mnogi nimajo lastnega prevoza, javnega prevoza pa marsikje ni, vse več starejših postaja odvisnih od svojcev ali dobre volje sosedov.
Dolgotrajna oskrba v epidemiji Naši domovi za stare ljudi so bili največja žrtev covida-19. Polovica smrtnih žrtev je bila v domovih. Njihova vodstva in zaposleni delajo že eno leto z napori, ki presegajo človeške moči. Stanovalci so bili mesece prikrajšani za obiske svojcev. Skupnost hodi okrog zaprte ustanove z njihovimi starimi ljudmi kakor okrog zakletega gradu. Vse to se dogaja tudi med vsako gripo. Zastarel industrijski model velikih pokrajinskih domov in njegova institucionaliziranost pokažeta ob epidemijah svoj obraz v vsej svoji grozi.
