Težave z ledvičnimi kamni
Ledvični kamni so drobne kristalne tvorbe različnih velikosti, ki nastanejo v sečilih. Če gre za zelo majhne kamne (ledvični pesek), običajno ne povzročajo težav. Ob večjih ledvičnih kamnih pa se pojavijo zelo neprijetni simptomi.
Ledvični kamni nastanejo, ko minerali ali soli v prenasičenem seču kristalizirajo, običajno zaradi spleta različnih dejavnikov – presnovnih motenj, dehidracije (zlasti v poletnih mesecih), kronične okužbe sečil, prehrane, bogate s proteini, oviranega prehoda sečil in genske pogojenosti. S težavami z ledvičnimi kamni se srečuje pet do 12 odstotkov ljudi, pogostejši pa so pri moških. Kamni se lahko razvijejo že v nekaj tednih ali mesecih. V nekaterih primerih ne povzročajo bolečin in jih najpogosteje odkrijejo naključno ob preiskavah drugih bolezni. V drugih primerih jih lahko spremlja zelo huda bolečina. Kamen lahko iz ledvice potuje v sečevod, kjer se zagozdi in ovira normalen odtok urina. Tak kamen običajno povzroča močne, krčevite bolečine – ledvične kolike, ki jih spremljajo boleče uriniranje, slabost, bruhanje, kri v urinu, povišana telesna temperatura ali mrzlica. Na prisotnost kamnov v sečilih opozarja kri v urinu, stalno siljenje na vodo (pri čemer izločimo le malo urina) in vnetje sečil.
Prisotnost ledvičnih kamnov ugotavljajo s kliničnim pregledom, slikovnimi preiskavami ter odvzemom krvi in urina. Najpogostejši metodi sta ultrazvok in rentgenska slika sečil, s katerima ugotovijo, kje v sečilih so kamni, z računalniško tomografijo pa ugotovijo obliko in velikost kamnov. Pri odvzemu krvi ugotavljajo vsebnost kreatinina, tj. beljakovine, ki nastaja v telesu in se izloča skozi ledvice.
Bližje ko je kamen sečnemu mehurju, večja je verjetnost, da se bo izločil spontano s sečem, večji in višje je v sečilih, manjša je ta verjetnost. Pri kamnih, ki se bodo verjetno izločili sami, se zdravniki odločajo za zdravila, ki olajšajo težave med potovanjem kamna skozi sečevod, mehur in sečnico. Če je treba kamne odstraniti, je na voljo več metod – od zunajtelesnega ultrazvočnega drobljenja in razbijanja kamnov v telesu do endoskopskega odstranjevanja kamnov skozi sečnico in sečni mehur ter kirurške odstranitve. Med prvimi ukrepi sta zagotovo pitje večjih količin tekočin in gibanje, ob tem pa še farmakološko zdravljenje. Na voljo so tudi zdravila brez recepta, katerih večplastno delovanje pospešuje razpadanje, odstranjevanje in manj boleče izločanje ledvičnih kamnov, delujejo proti krčem sečnih poti in povečujejo izločanje urina ter učinkujejo protivnetno.
Bolnikom z ledvičnimi kamni priporočajo povečanje dnevnega vnosa tekočin na vsaj dva litra in pol ter pitje po požirkih. Izogibati se je treba gaziranim pijačam, kavi in pravim čajem, zelo pa je koristna prava limonada. Na jedilniku naj bodo živila z nizko vsebnostjo oksalatov (jajca, beli riž, buče, cvetača, leča, olupljena jabolka), izogibati se je treba uživanju grozdja, fižola, špinače, orehov, lešnikov, jagod, špargljev, čokolade in zelene, uživanje soli pa omejiti na tri miligrame na dan.
