Zakaj baletni plesalec ne more obsedeti na kavču?

Prosti čas | jun. '21

Claudia Sovre

Kdaj bo spet odprto, velikokrat vzdihnemo, kadar gremo mimo zaprtih vrat glasbeno-gledaliških hiš. Ne znamo natančno odgovoriti na vprašanje. Vemo pa, da povsod ustvarjajo. Med najbolj občutljivimi ansambli so gotovo baletni. Kako so preživeli epidemijo in ohranili vse, kar je treba za nastajanje novega, smo povprašali nekdanjo baletno plesalko, pedagoginjo, ki vodi treninge v baletnem ansamblu, in asistentko koreografa v ljubljanski baletni hiši Claudio Sovre.

Claudia je baletno šolo v Ljubljani končala leta 1983 pri profesorici Magdi Vrhovec z odličnim uspehom, se zaposlila v ljubljanski baletni hiši, kot zboristka sodelovala v vseh novih predstavah in dobila priložnost odplesati tudi nekaj solističnih vlog. Leta 2003 se je prekvalificirala v asistentko koreografa, se poleg tega začela ukvarjati z baletno pedagogiko in pred tremi leti kot prva generacija diplomirala na Akademiji za ples, smer balet, s čimer je pridobila naziv diplomirani plesalec, koreograf, kar trenutno predstavlja najvišjo izobrazbo v plesno-baletni sferi pri nas. Njene izkušnje izhajajo iz teorije in prakse.

Težko je za vse

»Ne le pri nas, tudi drugje v Evropi, Ameriki, povsod. Težko je predvsem zato, ker plesalci nimajo vsakodnevnih treningov v baletni dvorani. Balet je kot prvo umetnost, a po težavnosti telesnih naporov je enakovreden vrhunskemu športu. Instrument baletnega plesalca je njegovo telo, ki ga mora vsakodnevno vzdrževati. Plesalec ne more enakovredno delati doma, saj za normalno delo potrebuje določene pogoje.« V mislih ima prostor, ki mora biti dovolj velik, da lahko vadi vse elemente, skoke, tla morajo biti pokrita s primernim materialom, ne pretrda, mehkejša, upogljiva, s čimer preprečijo poškodbe. Plesalec potrebuje tudi glasbeno spremljavo. »Predvsem pa mora trenirati vsak dan od prvega do zadnjega dne kariere. Tako vzdržuje osnovno kondicijo. Sledijo pa dodatne vaje za tekoče predstave, ki nadgrajujejo tehnično znanje in omogočajo umetniški izraz.« Ko se je začela epidemija, so bili v baletnem ansamblu vsi šokirani. »Mislila sem, da bo trajala kak mesec, potem pa bo boljše. Pa ni bilo. Takrat sem delala tudi kot umetniški vodja baletne šole Easy Talent Academy v Kairu. K sodelovanju me je povabila lastnica šole, ki je Slovenka, poročena z Egipčanom. Z njimi sem delala že pred pandemijo prek internetne aplikacije, saj takrat še ni bilo Zooma. Na neki način sem bila pred časom, ne da bi se tega zavedala. V baletne dvorane v Kairu, kjer so otroci trenirali, so postavili kamere, jaz pa sem jih iz Slovenije gledala in nadzorovala, ali delajo po pravilni metodi, ocenjevala njihovo delo in jim svetovala. Začela sem se navajati na novo tehnologijo in takšen način dela. Prišla je korona, šole in teatri so se zaprli, vsi smo obstali doma. En teden sem ležala na kavču, potem pa mi je postalo dolgčas. Spoznala sem, da se situacija ne bo tako kmalu izboljšala. Samoiniciativno sem začela voditi baletne treninge v svoji dnevni sobi in jih objavljala prek Facebookove spletne strani. Brezplačno sem ponudila srednje težaven baletni trening z glasbeno spremljavo, ker imam na srečo na zalogi precej primerne glasbe. Tako sem želela pomagati ubogim plesalcem, ki so naenkrat ostali doma. Če so hoteli, so lahko delali z mano ali kasneje uporabili posnetke treningov. Pa tudi sama se nisem hotela zasedeti.« Počasi so tudi drugi videli, da bo treba nekaj storiti, začeli so se prebujati, iskati nove možnosti, »in čeprav je korona grozna v vseh pogledih, nas je primorala poiskati nove poti, ki jih bomo verjetno tudi obdržali po pandemiji. Začeli so se pojavljati različni treningi prek aplikacije Zoom, kamor so se plesalci lahko prijavili, in začelo se je spet delati, čeprav na drugačen, okrnjen način,« pravi sogovornica.

Ustvarjalno obdobje baletnih plesalcev, v katerem se lahko izražajo v najlepši luči in najboljši formi, je precej kratko. Niti vrhunska plesalka v določenih letih ne more več odplesati vseh zahtevnih koreografij. Plesalci dobro vedo, da je balet tako kot vrhunski šport poklic mladih, vendar poleg izjemnih naporov zahteva še posebno lepoto telesa. »Balet je poklic, pri katerem obstajajo določene norme, zahteva estetski videz plesalca ter pazljivo ravnanje z njegovim telesom, vrhunsko fizično kondicijo, da ne bi prišlo do raznih poškodb. Ko gre za ples v dvoje (pas de deux), je pri tem zelo pomembna naučena tehnika obeh plesalcev. Fant ne dviguje vreče krompirja, ampak balerino, fant mora vedeti, kje in kako jo prime, dvigne in ji pomaga, dekle pa mora pri tem pravilno obvladovati svoje telo, sicer lahko pride do poškodb. Tudi zato je pomembno, da so balerine lahke, saj predvsem pri visokih dvigih šteje vsak kilogram njene teže.« In če se vprašate, kako si plesalci lahko zapomnijo zahtevno koreografijo, Claudia pojasni: »Tukaj gre za negovanje fizičnega spomina, ki ga dosežejo plesalci s ponavljajočimi se vajami. Vse gibe pa je treba še koordinirati z glasbo. Biti baletni plesalec je zahteven poklic, saj je poleg trdega dela in odrekanj v različnih pogledih ob tem treba zadovoljiti še naše občinstvo in ugajati novemu koreografu.«

Nujen visokošolski študij plesa

Letošnjega januarja je ljubljanski balet dobil novega vodjo baleta. To je Renato Zanella, baletni solist, koreograf, pedagog in režiser, ki je prišel z Dunaja, z bogato mednarodno kariero. Koreografije je ustvarjal za številne priznane ansamble, med drugim za baletni ansambel Dunajske državne opere, berlinski baletni ansambel, Madžarski državni balet, Opero v Rimu, Balet v Monte Carlu, Švedski kraljevi balet in Balet v San Franciscu. Pandemija mu je verjetno delno porušila njegove načrte, saj je zamajala vsa dosedanja pravila delovanja baletnega ansambla. »Ponosni smo, da je prišel k nam. On pa je prišel pripravljen na nas in začel delati takoj, ko je bilo to mogoče. Začetek treningov po januarskem lockdownu je bil po formuli 1 : 1. To pomeni, en plesalec, en pedagog in še maske na obrazu, saj bi drugače kršili vladne ukrepe za preprečevanje pandemije. Solisti so prvi začeli vaje za njegovo koreografijo, sledili so pari in nato še drugi, takoj ko je bilo to mogoče. Naš koordinator Simon je sestavil manjše skupine, v katerih so lahko začeli prihajati na treninge. To sicer ni bilo dovolj, da bi plesalci dosegli vrhunsko formo, vendar je v tistem času to ogromno pomenilo, saj trening plesalcu prinese osnovno kondicijo.«

Zdaj pripravljajo baletni diptih, sestavljen iz koreografij Renata Zanella, Vsi na valček na glasbo očeta Straussa in Opus 73, ki je posvečen klavirskemu koncertu Ludviga van Beethovna. »Njegova koreografija je narejena v neoklasičnem slogu, izredno zahtevna, tako da za izvedbo potrebuje plesalce v top formi,« pravi Claudia, ki je jeseni 2020 nadaljevala študij na magistrski stopnji. »Iz srca se želim zahvaliti dr. Ludviku Toplaku, ki je prepoznal željo in potrebo slovenskih baletnih plesalcev (in plesalcev drugih plesnih zvrsti) po visokošolskem izobraževanju ter ustanovil Akademijo za ples v okviru Univerze Alma Mater Europaea, saj smo bili edina država v Evropi, kjer za ples v tem pogledu ni bilo poskrbljeno. Slikarji, kiparji, glasbeniki, igralci in filmarji, oblikovalci in videasti, vsi imajo že dolgo možnost visokošolskega študija in nadaljevanje le-tega. V času desetletnega šolanja (nižja baletna šola in konservatorij) mora plesalec pridobiti potrebno plesno tehniko za poklic profesionalnega baletnega plesalca. Toda biti plesalec ali biti plesni pedagog nikakor ni isto. To sta dva različna poklica. Pri devetih letih se plesalec začne učiti baletnih korakov, seveda se kot odrasla oseba ne more spomniti, kako se jih je priučil. Pedagoški študij pa plesalca nauči, kako zahtevno baletno tehniko prenesti na učence, kako popolnoma predrugačiti funkcioniranje njihovih teles, saj je pri baletni tehniki vse 'obrnjeno navzven', tako noge, kolki in stopala, kar v baletnem žargonu imenujemo en dehors. Vse izhaja iz petih pozicij, ki so jih ustoličili že v času Ludvika XIV. in so bile znak aristokratske geste. Pomembno je, da baletni pedagog od prvega razreda šolanja uči otroka metodično pravilno. Zato apeliram na državo, da bo Akademiji za ples potrdila koncesijo, tako bi šolanje, ki je zdaj plačljivo, postalo dosegljivo vsem, ki si tega želijo. Po strokovnosti študija je akademija popolnoma primerljiva z evropskimi, in ker sodi v sklop evropskih univerz, je mogoče podiplomski študij nadaljevati kjer koli v Evropi, od septembra 2020 pa tudi pri nas.«

Claudia se je kot prva generacija, ki jo sestavlja sedem deklet iz Slovenije, Izraela, Makedonije in Rusije, že vpisala na podiplomski študij plesne pedagogike. Tako bo dobila kompletno izobrazbo, ki je potrebna za poučevanje baleta, baletno asistenco, koreografijo in za splošno razširjanje obzorja baletnega umetnika. »V Sloveniji nujno potrebujemo šolane baletne učitelje, da bomo lahko dvignili raven naše baletne umetnosti v prihodnosti,« je prepričana.

Neva Brun


Vaši komentarji


© 2021 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media