Štovičkova zapuščina Krškemu

Prosti čas | jun. '21

ZAKLADI SLOVENSKIH MUZEJEV

Zgodovina Mestnega muzeja Krško kljub novejši letnici ustanovitve sega dlje v preteklost. Prvi Mestni muzej v Krškem, ustanovljen 10. novembra 1940, je bil leta 1949 ukinjen, njegove zbirke pa prepeljane na brežiški grad. Leta 2010 je bil muzej kot ustanova, ki komunicira, raziskuje in hrani preteklost občine Krško, ponovno odprt.

Ob odprtju je muzej razstavil podarjene umetnine iz zasebne zbirke akademskega kiparja Vladimirja Štovička (1896–1989). Kipar je leta 1976 Krškemu – v zameno, da bo mesto poskrbelo za njihovo muzealizacijo – podaril nekaj manj kot 1700 kiparskih del. Štovičkovo 70-letno kiparsko ustvarjanje je v času od leta 1919 do 1923 zaznamoval študij na praški likovni akademiji, pozneje še petletno izpopolnjevanje pri Raymondu Delamarru v Parizu. Obogaten z novostmi umetnostne prestolnice se je leta 1932 vrnil v domači Leskovec pri Krškem in si tam uredil atelje. V naslednjih letih je ustvaril nekatera svoja najboljša dela v prostostoječem kiparstvu, kot so Stoječi ženski akt – Venera, Plesalka, Torzo. Bolj pa je Štoviček znan kot medaljer, ki je od konca druge svetovne vojne ustvarjal portrete slovenskih kulturnikov, med drugim Franceta Prešerna, Jožeta Plečnika, Franceta Bevka, Maksima Gasparija, akademikov, na primer Mihajla Rostoharja, Antona Sovreta, Milka Kosa, Maksa Pleteršnika, ter herojinj in herojev narodnoosvobodilnega boja, kot so Tončka Čeč - Roza, Franc Leskošek - Luka, Peter Stante - Skala, Vera Šlander. Zbirka, ki ima zaradi širokega tematskega obsega velik kulturnozgodovinski pomen, je v krškem muzeju predstavljena na stalni razstavi, vsako leto dopolnjeni z deli, ki do zdaj še niso bila razstavljena.

Portret je bil že od začetka pomemben motiv kiparjevega ustvarjanja. V primerjavi z velikim številom plaket je ustvaril le malo plastik. Ena izmed bolj znanih je upodobitev deklice Frančiške Skubic, ki je bila več let znana samo po naslovu Zaspanka. V obsežnem umetnikovem opusu je ohranjeno veliko otroških portretov, ki kljub formalni stilizaciji in lirični mehkobi izžarevajo poudarjeno individualiziran karakter, na primer Hči trgovca Mayerja, Kočevarca, Vladka Štoviček.

V času med obema vojnama se v Štovičkovem delu pogosto pojavljajo motivi, ki prikazujejo težko življenje socialno ogroženih ljudi. Mala plastika Družina, ena bolj zanimivih, dosega skrajno stopnjo Štovičkovega angažiranja v smeri ekspresionizma. Intimne trenutke obupa t. i. malega človeka je kipar naznačil z razpotegnjenimi telesi modeliranih figur in patetičnimi izrazi na obrazih svojih upodobljencev. Raziskovanja kiparstva v ekspresionistični maniri ni nadaljeval, sledil je svojim notranjim ustvarjalnim vzgibom, to je realističnemu upodabljanju človeške figure, manj pa sodobnim umetnostnim trendom.

INFORMACIJE

Mestni muzej Krško
Valvasorjevo nabrežje 4, Krško
spletna stran: www.mestnimuzejkrsko.si
e-naslov: info@mestnimuzejkrsko.si

tel. št.: 07 620 92 44, 051 390 658

Nina Sotelšek, fotografiji: arhiv MMK