S socialno kapico se ruši sistem solidarnosti in socialne varnosti 

Dobro je vedeti | jun. '21

Vlada Republike Slovenije je 19. marca Državnemu zboru Republike Slovenije posredovala v obravnavo in sprejem Predlog zakona o debirokratizaciji. Predlog zakona predvideva tudi uvedbo t. i. socialne kapice, tj. omejitev obračunavanja in plačila prispevkov za socialno varnost (obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zdravstveno zavarovanje, zaposlovanje in starševsko varstvo) nad določeno višino prejemkov, konkretno, ko osnova za plačilo prispevkov preseže bruto 6.000 evrov.

V samem predlogu zakona je to pomembno področje zelo skopo opredeljeno, in sicer z enim odstavkom v uvodnem delu, kratkim členom in enim odstavkom obrazložitve.

V zvezi s predlogom za uvedbo socialne kapice je bilo precej bolj ali manj ostrih odzivov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Zveze društev upokojencev Slovenije, Izvršnega odbora Društva za delovno pravo in socialno varnost ter sindikatov.

V zvezi s predlogom za uvedbo socialne kapice sem se kot generalni direktor Zpiza odzval z več izjavami in intervjuji. Povzemam svoje navedbe iz Sobotne priloge Dela (17. aprila 2021): Socialna kapica je v zraku že vsaj 15 let. Jaz ji nisem naklonjen, in to sem vedno jasno povedal, čeprav se zavedam, da bo enkrat prišlo do nje. Nikakor pa to ne sme biti na način, kot je zdaj predlagano v zakonu o debirokratizaciji, kamor ne sodi. In tudi ne v tem negotovem kriznem času. Naj se o tem razpravlja v okviru reforme, ki bi jo bilo treba začeti pripravljati v naslednjem letu ali dveh.

Proračun ni jama brez dna

Pogledi so zelo različni, tudi glede tega, pri kateri višini bi jo bilo treba postaviti. V zakonu o debirokratizaciji je zapisano pri 6.000 evrih, in to brez kakršne koli obrazložitve, analize in uvida, kako tak ukrep posega v pokojninsko in zdravstveno zakonodajo.

Za zdravstveno blagajno je to še občutljivejše, ker nadomestil za izpad ne dobiva iz proračuna, kot jih dobiva pokojninska blagajna. Ampak proračun ni jama brez dna.

Primerjave se delajo z Avstrijo in drugimi državami. Vendar je na primer v Avstriji prispevek delodajalca za pokojninsko zavarovanje višji, kot je prispevek delojemalca. Slovenija je ena redkih držav, kjer je delavčev prispevek višji od delodajalčevega, in to bistveno višji – prvi prispeva 15,5 odstotka, drugi pa 8,85 odstotka. To razliko je zakon vzpostavil leta 1996, zaradi česar je bil zavod v izgubi in je moral za kritje obveznosti najemati kredite. Tudi s to izgubo, ki je bila posledica sistemske spremembe, so snovalci reforme leta 2000 utemeljevali poseg v pravice.  

Utemeljitev za vzpostavitev socialne kapice je, da visoko usposobljen kader ne bi odhajal v tujino.

Tisti, ki imajo več kot 6.000 evrov plače, niso tisti, ki bodo odhajali. Pogledati bi morali med kadri, ki imajo od 4.000 do 6.000 evrov plače, med njimi so na primer strokovnjaki informacijske tehnologije, tudi v javnem sektorju, in inženirji, ki se spogledujejo s službami v tujini.

Če pa na primer pogledamo Štajersko, od koder veliko medicinskih sester odhaja v Avstrijo – one še zdaleč ne spadajo v ta rang in jim taka kapica ne bo nič spremenila.

Hkrati smo priča številnim anomalijam, ko so na primer lani zdravniki za manj opravljenih storitev s kriznimi dodatki dobili bistveno višje plače. Ali bi zdaj nekomu, ki je prejel nad 15.000 evri plače, dali še 2.000 evrov neto, kar bi se zgodilo s socialno kapico? Zadeve sicer niso enoznačne in bi se pri dohodnini tudi poznalo, a je za tako spremembo, ki je sistemska, potrebno več, kot da nekdo samo napiše člen v zakonu. Treba je doseči širši konsenz tako delodajalcev kot sindikatov, vlade in tudi strokovnjakov s področja zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja. Da se pretehtajo posledice na dolgi rok.

V zdravstveni blagajni so izračunali, da bi jim na ta račun manjkalo med 40 in 60 milijoni evrov vsako leto, nam pa med 70 in 100 milijoni. To ni zanemarljivo.

Poseg v temelje socialnih zavarovanj

Še en vidik bi bilo treba upoštevati – če bi kapico postavili pri 6.000 evrih, je to skoraj na višini najvišje pokojninske osnove. V sistemu je precej socialnih korektivov, med drugim sta določeni najnižja pokojninska osnova, ko precej upokojencev dobi več, kot so prispevali, in najvišja osnova, ko nekdo prispeva več, kot dobi. S socialno kapico bi ta vertikalna solidarnost odpadla.

V nadaljevanju podajam nekaj konkretnih odzivov. 

Izjava Izvršilnega odbora Društva za delovno pravo in socialno varnost z dne 23. aprila 2021:

»Upoštevaje razpravo na strokovnem srečanju 19. aprila 2021, je Društvo za delovno pravo in socialno varnost sprejelo naslednjo izjavo:

Predlog Zakona o debirokratizaciji (ZDeb) je lahko v delu, ki določa omejitev prispevne osnove (»socialno kapico«), v nasprotju z ustavnim načelom solidarnosti kot osrednjim povezovalnim elementom vsake družbe. Na njem temeljijo ne le ustavna zapoved Slovenije kot socialne države in temeljna človekova pravica do socialne varnosti, temveč tudi socialna zavarovanja, s pomočjo katerih se uresničujeta. Prav načelo solidarnosti loči javna zavarovanja od zasebnih. 'Socialna kapica' poudarja zasebno odgovornost za varnost dohodka in lahko vodi v izvotlitev ustavne pravice do socialne varnosti, saj je z omejitvijo prispevanja nujno povezana tudi omejitev pravic ob starosti, invalidnosti, smrti, bolezni, poškodbi, materinstvu in brezposelnosti. Zaradi načina sprejemanja predloga zakona sta lahko kršeni tudi načeli demokratičnosti in pravne države. Zato uvedbo 'socialne kapice', kot je predlagana v ZDeb, v temelju odsvetujemo.«

Stališče Zdusa z dne 6. aprila 2021 do Predloga zakona o debirokratizaciji v zvezi s socialno kapico:

»S predlogom Zakona o debirokratizaciji se upokojenci, in gotovo tudi drugi zavarovanci, ne moremo strinjati in ga zavračamo. Z rešitvami, ki jih ponuja, močno ruši sistem solidarnosti na področju pokojninskega, zdravstvenega varstva in širše socialne varnosti. V bistvu posega v temelje socialnih zavarovanj, čeprav za to ni nobenih sprejemljivih utemeljitev.

Glede na navedeno Zveza društev upokojencev Slovenije ne podpira uvedbe socialne kapice in predlaga črtanje 40. člena predloga Zakona o debirokratizaciji (EPA: 1759 - VIII).«

Stališče ZZZS do predloga omejitve osnove za plačilo prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje iz Predloga zakona o debirokratizaciji z dne 8. aprila 2021:

»Skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju: ZZZS) je na današnji izredni seji sprejela sklep, da ne podpira Predloga zakona o debirokratizaciji v delu, ki se nanaša na uvedbo socialne kapice. Sestavni del tega sklepa je obrazloženo stališče do predloga omejitve osnove za plačilo prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje iz navedenega predloga zakona, ki ga Skupščina ZZZS posreduje Državnemu zboru Republike Slovenije in Vladi Republike Slovenije. Zaradi uvedbe t. i. socialne kapice bi namreč znašal izpad prihodkov ZZZS v letu 2022 44,7 milijona evrov oziroma 65 milijonov evrov, če so s predlogom zakona mišljeni tudi prejemki, ki so izplačani poleg redne mesečne plače. Vir za nadomestitev tega izpada v zakonu ni opredeljen. Prav tako niso opredeljene posledice tega izpada za uresničevanje pravic v obveznem zdravstvenem zavarovanju. Z uvedbo socialne kapice se v sistemu obveznega zdravstvenega zavarovanja ruši načelo solidarnosti, pravičnosti financiranja oziroma prispevanja skladno z zmožnostmi posameznika, kar bi povečalo relativno breme financiranja na zavezance z nižjimi prihodki, vse navedeno je poglavitna vrednota sistema obveznega zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji.«

Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije pa je dne 22. aprila 2021 po razpravi sprejel naslednje sklepe:

»Svet zavoda ne podpira uvedbe socialne kapice v zakonu o debirokratizaciji, ker gre za parcialno in nesistemsko rešitev, ki ruši veljavno ureditev. Svet zavoda nasprotuje posegom v sistem obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki pomenijo rušenje temeljnih načel sistema. Razpravo o morebitni uvedbi socialne kapice bi bilo treba voditi v okviru sistemskih sprememb pokojninskega in invalidskega zavarovanja.«

Tudi matična komisija državnega sveta je sprejela amandma, naj se črta 40. člen Predloga zakona o debirokratizaciji, ki opredeljuje uvedbo socialne kapice.

Še enkrat poudarjam, da zdaj nikakor ni pravi čas za uvedbo socialne kapice (kot je zamišljena, lahko govorimo o menedžerski kapici), da nikakor ne spada v zakon o debirokratizaciji in se na ta način zaobide tudi obravnava na pristojnih odborih, ki obravnavajo področje pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter zdravstvenega zavarovanja. Razprave o potencialni uvedbi socialne kapice bi se morale voditi v okviru sistemskih sprememb navedenih področij.

Pričakujem, da bo v nadaljnji obravnavi Predloga zakona o debirokratizaciji črtan 40. člen, ki ureja področje socialne kapice.

Pa še en razlog je, da ne spada v ta zakon, saj bi uvedba pomenila še dodatno administrativno obremenitev predvsem Fursa, kar bi pomenilo antidebirokratizacijo, kar pa najbrž nikakor ni namen tega po moji oceni potrebnega in dobrega predloga zakona.  

Marijan Papež


Vaši komentarji


© 2021 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media