ZDRAVJE KRATKE
Vsaj 150 minut »miganja« na teden
V vseh življenjskih obdobjih je treba skrbeti za zadostno količino gibanja. Ta namreč vpliva na telesno in duševno zdravje, posledično pa tudi na kakovost življenja. Prav tako pa gibanje zmanjšuje možnost obolenj za katero od kroničnih nenalezljivih bolezni, kot so bolezni srca in ožilja, sladkorna bolezen in rak.
Po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije odrasli potrebujemo za krepitev in ohranjanje zdravja vsaj 150 minut zmerne aerobne telesne dejavnosti na teden, ki jo lahko nadomestimo s 75 minutami visokointenzivne aerobne vadbe. Enak učinek dosežemo z zmerno telesno dejavnostjo po 30 minut vsaj pet dni v tednu ali pa visokointenzivno dejavnostjo po 25 minut vsaj tri dni v tednu. Lahko pa kombiniramo dejavnost obeh intenzivnosti. Predvsem pa strokovnjaki priporočajo, da čim manj sedimo oziroma čas sedenja pogosto prekinjamo.
Bodite pozorni na znake kapi
Možganska kap je tretji najpogostejši vzrok smrti pri nas, vsak dan je več kot deset novih primerov. Med njimi so vedno pogosteje mlajši ljudje. Kap nastane, ker je zaradi nezadostne oskrbe možganov s krvjo oziroma kisikom, ki ga dobijo prek krvi, njihovo delovanje moteno za več kot 24 ur. Ker je krvni obtok v možganih moten zaradi zamašitve žile ali krvavitve, to povzroči smrt celic v tistem delu možganov.
Pri možganski kapi je izredno pomembno hitro ukrepanje, saj lahko pusti hude posledice oziroma povzroči smrt, več kot polovica bolnikov pa potrebuje pomoč pri izvajanju najosnovnejših aktivnosti. Pomembno je, da znamo prepoznati znake in v najkrajšem času pokličemo pomoč. Najpreprostejše in najzanesljivejše prepoznamo znake kapi s pomočjo besede GROM: G – govor (prizadet govor); R – roka (delna ali popolna ohromelost ene roke); O – obraz (povešen ustni kot – asimetrija obraza); M – minuta (takoj pokliči na številko 112).
Šesta ambulanta pro bono v državi
Konec lanskega leta je bilo v Sloveniji brez zdravstvenega zavarovanja več kot 9700 oseb – samo v enem letu se je to število dvignilo za četrtino. Na Gorenjskem je takih več kot 900, med njimi so brezposelni, ki so zaradi opustitve dejavnosti ali stečaja ostali brez dela, mladi pred prvo zaposlitvijo in tuji državljani, ki nimajo možnosti pridobitve državljanstva ali pa so na čakanju na delo v Sloveniji.
Za njihovo zdravstveno varstvo skrbi Fajdigova brezplačna ambulanta v Kranju, sredi maja pa so odprli še ambulanto v Zdravstvenem domu Jesenice. Sredstva za delovanje zagotavljajo donatorji, v njej pa bo prostovoljno delala upokojena zdravnica Aleksandra Müllner. Ambulante za ljudi brez urejenega osnovnega zdravstvenega zavarovanja so še v Ljubljani, Mariboru, Kopru in Novi Gorici.
Ni lenoba, pač pa pljučna hipertenzija
Če se hitro zadihate in imate občutek, da boste izgubili zavest, hkrati pa ste kar naprej utrujeni, pomislite na pljučno hipertenzijo. To je bolezen, pri kateri je krvni tlak v pljučih zvišan, ker se žile zadebelijo ali zožijo. Najpogosteje se pojavi kot posledica revmatoloških bolezni, bolezni jeter ali jemanja nekaterih zdravil, najpogosteje pa ob pljučnih in srčnih boleznih, pri čemer je še posebej obremenjen desni del srca. Pogosteje obolevajo mlajši ljudje, ki pa simptome radi zamenjujejo z astmo, pomanjkanjem kondicije ali kar lenobo. Šele ko se pojavijo dodatni simptomi, kot so otekanje nog, izguba zavesti ob fizičnih naporih, krvavi izpljunki in modre ustnice, se zavedo, da je stanje resno, vendar je takrat bolezen že zelo napredovala.
Ko nagaja ščitnica
Zaradi sodobnega tempa življenja, stresnih situacij, onesnaženja in sevanj v okolju narašča število obolelih za ščitničnimi boleznimi, opozarjajo v Društvu za pomoč pri obolenjih ščitnice Metuljčica. Večinoma obolevajo ženske, a tudi moški niso varni. Bolezni žleze ščitnice so različne, od različnih vrst raka, prekomernega (hipertiroza) in premajhnega delovanja (hipotiroza) do avtoimunske bolezni Hashimotov tiroiditis in golšavosti. Približno polovica odraslih pa ima v ščitnici vozličke (noduse). Ob ustreznem zdravljenju imajo bolniki z boleznimi ščitnice kakovostno življenje, res pa je, da zaradi nespecifičnih znakov, kot so utrujenost, nespečnost, dekoncentracija, motnje spomina in nihanja razpoloženja, bolezni ščitnice največkrat zamenjujejo z izgorelostjo, depresijo ter psihičnimi težavami.
