Slediti ekonomski računici ali potrebam ljudi?

jun. '21

Vse več starejših toži o slabi dostopnosti do poštnih, bančnih in upravnih storitev. Poštne poslovalnice po Sloveniji zapirajo svoja vrata, delo prevzemajo pogodbene pošte, banke ukinjajo bankomate in zapirajo bančne izpostave. Ljudje iz manjših krajev ponekod ne morejo do svojega denarja, saj v kraju ni več bankomata, marsikateri nimajo lastnega prevoza, javnega prevoza pa marsikje ni, vse več starejših postaja odvisnih od svojcev ali dobre volje sosedov.

Dodatno težavo predstavlja delovni čas omenjenih ustanov, ki se skrajšuje, pred vhodom se nabirajo dolge vrste, ljudje čakajo v različnih vremenskih razmerah, saj preventivni zdravstveni ukrepi zaradi covida-19 omejujejo število oseb v poslovalnici. Starejši se upravičeno počutijo prizadete in nemočne. Vsi niso vešči urejanja zadev prek računalnika, marsikateri ga sploh nimajo, v oddaljenih krajih je tudi signal slab ali pri hiši sploh ni interneta.

Kljub digitalizaciji je nekaj stvari še vedno treba urediti na pošti (oddaja ali prejem priporočene pošte, oddaja ali prejem paketov …). A Pošta Slovenije je sklenila, da bo do leta 2024 zaprla skupno 140 poslovalnic. Na koncu jih bo ostalo 409, med njimi bo polovica pogodbenih. Na pošti pravijo, da vsa zapiranja potekajo v soglasju z Agencijo za komunikacijska omrežja in storitve RS ob izpolnjevanju zakonskih pogojev, da mora imeti 95 odstotkov prebivalstva pri zapiranju ali preoblikovanju vsake posamezne pošte še vedno dostop do pošte v razdalji 4,5 kilometra zračne linije.

Pismonoša na dom

»V zadnjih desetih letih – podobno kot tuji poštni operaterji – zaznavamo več kot 40-odstotni upad pisemskih pošiljk ter več kot 50-odstotni upad univerzalne poštne storitve, največji pa je upad plačilnih storitev, ki znaša kar več kot 60 odstotkov. Povečuje se število storitev, ki jih uporabniki opravijo na daljavo, obisk poslovalnic pa se zmanjšuje,« pravijo na Pošti Slovenije, kjer sicer odločitev o zaprtju enot sprejmejo na podlagi analize prometa in ob upoštevanju okoliščin, kot so velikost pošte, funkcije, ki jih opravlja, ter števila gospodinjstev, ki jih pokriva. »Od oktobra 2019 pošt ne zapiramo, jih pa še naprej preoblikujemo v pogodbene pošte, razen v nekaterih mestnih središčih, kjer je število pošt na določenem območju preveliko.«  

Kot alternativo v manjših krajih ponujajo t. i. pismonoško pošto, pri čemer lahko gospodinjstva po telefonu naročijo obisk pismonoše na njihovem domu zaradi naročila določenih storitev. S pismonoško pošto je mogoča oddaja navadnih in priporočenih pisem, plačilo položnic, vplačilo poštnih nakaznic, izplačilo zneskov z osebnih računov pri Novi KBM ter nakup znamk, pisemskih ovojnic ali dopisnic. Nekateri starejši imajo zadržke in poštarju, ki ga ne poznajo, ne želijo izročati denarja (plačevati položnic). Ta strah je neupravičen, zagotavljajo na Pošti Slovenije, saj pismonoša pri opravljanju vseh poštnih in denarnih storitev stranki za prejeto gotovino in plačilne naloge izda potrdilo, s katerega je razvidno, katere storitve je opravil ter v kolikšnem znesku.  

Ob tem dodajmo, da se s takim ravnanjem ne strinjajo v Sindikatu poštnih delavcev. Septembra lani so v državni zbor vložili skoraj 7000 podpisov za spremembo Zakona o poštnih storitvah, katerega cilj je bil med drugim zaustaviti škodljivo zapiranje poštnih poslovalnic, ki po njihovem mnenju slabša kakovost življenja na slovenskem podeželju, in kot so med drugim zapisali, »pomeni neupravičeno in nesprejemljivo ogrožanje delovnih mest poštarjev, ki opravljajo večstransko pomembno vlogo«. A četudi je bil predlog za spremembo zakona usklajen s predstavniki koalicijskih in opozicijskih strank, ga poslanci niso podprli.

Banke prehajajo na splet

Na Združenju bank Slovenije so na naše vprašanje o pokritosti z bančnimi poslovalnicami v državi odgovorili, da skupnega dogovora ni, od vsake banke oziroma hranilnice pa je odvisno, kje bo imela poslovalnico, kakšen bo njen delovni čas, ali bo imela bankomat in kje. So pa lani sprejeli priporočila, v katerih je med drugim rečeno, da se pred namero umika bankomata z lokalno skupnostjo dogovorijo o zagotavljanju alternativnih poti dviga gotovine za uporabnike. Kadar gre za umik bankomata v manjši podeželski skupnosti oziroma zadnjega bankomata, pa naj banka o nameri obvesti združenje, le-to pa pri drugih bankah in hranilnicah preveri interes za vzpostavitev bankomata na tem območju. Na združenju še menijo, da bi morala pri ohranitvi bankomata, ki ne izpolnjuje kriterija zadostnega števila transakcij za nadaljnje poslovanje, »sodelovati v prvi vrsti država (Sklad za regionalni razvoj), po potrebi pa tudi občina oziroma zainteresirana lokalna institucija, ki bi participirala pri stroških vzdrževanja«.

Ob tem dodajajo, da se povsod po Evropi zaradi spremenjenih potrošniških navad znižuje število obiskov bančnih poslovalnic in tudi bankomatov, saj po drugi strani naraščata število in vrednost kartičnih transakcij, veča se uporaba spletne in mobilne banke. V Sloveniji skoraj polovica komitentov uporablja eno od obeh oblik. Prav tako se znižuje število dvigov gotovine pri bančnih okencih, spremenjene potrošniške navade pa vplivajo na število transakcij na posameznih bankomatih. Tako bančne poslovalnice in bančni uslužbenci vse bolj postajajo svetovalci, ljudje se osebno v banko odpravijo, ko urejajo kredite, večje naložbe, različna vlaganja ali potrebujejo druge oblike svetovanja. Zaradi epidemije so se digitalne bančne poti samo še okrepile, banke pa so začele pospešeno spodbujati ljudi k uporabi sodobnih prodajnih poti in vlaganju v digitalno izobraževanje starejših.

Po denar v mobilno banko

Po združitvi Abanke z Novo KBM so marsikje izginili tudi bankomati nekdanje Abanke. V NKBM pa pravijo, da so postali najdostopnejša banka v državi, »saj svojim strankam zagotavljamo več kot 900 kontaktnih točk po vsej državi, kjer lahko opravljajo vsakodnevne bančne storitve. Poleg tega kot edina banka v Sloveniji svojim strankam omogočamo opravljanje bančnih storitev tudi na vseh poštah po državi. Hkrati ugotavljamo, da se je med epidemijo občutno povečalo število strank, ki bančne storitve opravljajo prek digitalnih kanalov, tudi starejših od 60 let.« Zato več energije usmerjajo v finančno in digitalno opismenjevanje strank. Marca so v domove za starejše poslali zloženko, v kateri stanovalce vodijo skozi postopek aktivacije spletne in mobilne banke.

V NLB, ki ima še vedno najširšo mrežo bankomatov v Sloveniji (kar 550 jih je), so nas opozorili, da lahko njihove stranke na njihovih bankomatih poleg dviga gotovine denar tudi položijo in plačajo položnice. To storitev po njihovem mnenju stranke še premalo uporabljajo, čeprav je zelo priročna, zato so 1. maja izenačili nadomestilo za plačilo položnice na bankomatu z nadomestilom za plačilo prek spletne banke. Navajajo še, da starejšim strankam svetujejo tudi prek videoklica (kamera na računalniku) in po telefonu 24 ur na dan vse dni v letu v kontaktnem centru banke.

Vpeljali pa so še novost, to je tako imenovana mobilna poslovalnica Bank&Go. Manjše kraje, kjer banka nima več svoje klasične enote, vsakih 14 dni obiskuje posebej prirejen avtomobil – mobilna banka, pri bančniku pa lahko stranke opravijo praktično vse zadeve enako kot ob obisku poslovalnice, na voljo je tudi bankomat. Seznam krajev in urnik obiskov je objavljen na spletni strani banke.

Uradnik pride na dom

Vprašanje v zvezi z dostopnostjo do storitev državne uprave za ljudi, ki so nevešči dela z računalnikom ali so kako drugače ovirani, smo naslovili tudi na ministrstvo za javno upravo. V izčrpnem odgovoru so med drugim zapisali, da predstavitve opravljanja javnih storitev na daljavo prek portala eUprava organizirajo za knjižnice, društva upokojencev in Univerzo za tretje življenjsko obdobje, pripravili so delavnice za starejše v sodelovanju z nevladnimi organizacijami, Simbiozo, in kot zatrjujejo, so bile vse delavnice dobro obiskane, odzivi pa dobri. »Elektronske storitve, ki jih nudijo portali eUprava, SPOT (Slovenska poslovna točka), STOP Birokraciji, kakor tudi storitve zaupanja ter pridobitve kvalificiranih digitalnih potrdil, kar lahko državljanom občutno olajša urejanje upravnih zadev, smo več let predstavljali tudi na Festivalu za tretje življenjsko obdobje pa tudi na upravnih enotah.«

Navajajo še, da ima večina upravnih enot urejene dostope za gibalno ovirane osebe, »tam, kjer to ni mogoče, pa uradnik pride neposredno do stranke (iz npr. višjega nadstropja)«. Dobrodošlo je, da lahko starejše, ki so bolni, nepomični ali gibalno ovirani, po predhodnem naročilu na domu obišče uradna oseba z upravne enote, ki lahko stranki uredi osebni dokument, overitve podpisa in podobno. Enako velja tudi za tiste, ki bivajo v domovih za starejše.

Dodajajo še, da so lani prilagodili osrednje spletno mesto državne uprave gov.si in portale, ki so namenjeni javnim storitvam (eUprava, SPOT …), in tako uporabnikom omogočili lažji dostop do informacij in storitev javnega sektorja, kar je še zlasti pomembno za ljudi z različnimi oblikami oviranosti ter tiste, ki slabše vidijo ali imajo težave z razumevanjem informacij. V pripravi je tudi poseben javni razpis za digitalno opismenjevanje starejših.

Diskriminacija ali »le« krivica?

Kar ljudi, pa niti ne samo starejših, še posebej vznemirja, je vdor sodobnih telekomunikacijskih poti v zdravstvo. Marsikatera ambulanta je dosegljiva le po elektronski pošti, vprašanje osebnemu zdravniku lahko zastavite le prek posebne aplikacije, podobno je z naročilom na pregled ali oddajo napotnice. Kar nekaj starejših je spregledalo povabilo k cepljenju proti covidu-19, poslano v obliki SMS-sporočila na mobilni telefon, kaj šele, da bi se prijavili prek spletnega obrazca. Na potrebo po zadostnem, jasnem in dostopnem obveščanju vseh, ki bi se želeli cepiti, je že opozoril Miha Lobnik, zagovornik načela enakosti. Ob tem je poudaril, da vsi državljani ne dostopajo do informacij in ne komunicirajo po spletu oziroma mobilnih aplikacijah. Uradno stališče v zvezi z (ne)dostopnostjo nekaterih storitev pa lahko poda le na podlagi konkretne pobude, ki je do zdaj še ni prejel. »Nedostopnost bank in pošte določenim prebivalcem je sicer povezana z določenimi osebnimi okoliščinami teh oseb, kot sta starost in kraj bivanja, vendar pa to nujno ne pomeni, da je zaradi tega mogoče reči, da banke in pošte z zapiranjem poslovalnic ravnajo diskriminatorno,« pravi zagovornik. Prejel je že vprašanja v zvezi z obvestili nekaterih upravnikov stavb, ki stranke obveščajo, da bodo račune za svoje storitve pošiljali samo še elektronsko. Tisti, ki ne uporabljajo elektronske pošte, se s tem ne strinjajo, saj računa na ta način ne morejo prejeti. Zagovornik jim zato svetuje, naj oddajo prijavo za sprožitev postopka ugotavljanja diskriminacije.  

Tudi v uradu Varuha človekovih pravic pojasnjujejo, da pobude za enako (ali primerljivo) dostopnost storitev vsem prebivalcem prejmejo izredno redko. Morda je razlog tudi v tem, da so v odročnih krajih prikrajšani večinoma starejši ljudje, »ki jim obračanje na institucije za pomoč ni domače« ali pa ne vedo, kam po pomoč. »Zagotovo mora država poskrbeti, da je razvoj enakomeren in trajnostno naravnan ob upoštevanju socialnih in okoljskih vidikov. Samo na ta način je mogoče vsem prebivalcem zagotoviti temelje za primerljivo kakovost življenja brez diskriminacije.« Blagostanja prebivalstva namreč ni mogoče meriti le z ekonomskimi kazalci, zato je aktivna vloga države še kako pomembna, poudarjajo v uradu Varuha človekovih pravic. Na poslovanju zunaj sedeža namreč opažajo kraje, ki so skoraj pozabljeni od države. Za primer navajajo občino Kostel, kjer tri vasi nimajo niti elektrike niti vode, na vsem območju ni urejena vodovodna napeljava, nimajo trgovine, zaradi slabih komunikacijskih povezav imajo prebivalci tudi okrnjen dostop do informacij.

OKVIR: Proti zaprtju poštnih poslovalnic in ukinjanju bančnih avtomatov so že večkrat protestirali v Zvezi društev upokojencev Slovenije. Čeprav pogosto organizirajo izobraževanja o uporabi novih tehnologij, po besedah Vere Pečnik, podpredsednice Zdusa, ankete kažejo, da le malce več kot 30 odstotkov starejše generacije uporablja e-storitve prek računalnika ali pametnega telefona. »V resnici se dogaja prava diskriminacija med ljudmi: če nisi nekje v bližini centra, ne moreš ne na pošto ne na banko. Zato smo pristali na to, da se v marsikaterem kraju pošta 'preseli' v trgovino in lahko ljudje sočasno ob nakupu opravijo še določene storitve. Res je tudi, da v marsikaterem kraju prostovoljni vozniki starejše krajane vozijo po opravkih, vendar to ni rešitev. Čaka nas še veliko dela, da ne bo kapital absolutno nadvladal potreb človeka, kar je žal tistim, ki o tem odločajo, omogočil covid-19,« še pravi Vera Pečnik.

Jožica Hribar, Anita Žmahar