Stare mere, stara vaga

Zgodbe | jul. '21

Poznati številke in znati šteti nekdaj ni bilo nekaj samoumevnega, tako kot je danes. Še pred dobrimi sto leti je izbirčen ženin želel dobiti nevesto, ki bo znala prov štet', vse v glavi imet'. Če bo torej znala pravilno šteti, bo imela že vse znanje v glavi. Poznavanje številk je bilo vsekakor dolga stoletja trd oreh.

Začnimo po vrsti.

Enojka

Starost posameznih ljudskih pravljic in pripovedk marsikdaj lahko ugibamo ravno ob številkah. Zelo stara je gotovo ljudska pripoved o nastanku Šmarne gore. Šmarno goro je nametal velikan Hrust v enem dnevu, nato pa je z enim korakom prestopil Savo.

Tudi velikanka – ajdovska deklica, katere rebro še danes visi v cerkvi v Crngrobu, je z enim korakom premagala razdaljo od Šmarne gore do Šmarjetne gore pri Kranju. Vse se je v tej pripovedi dogajalo v enem dnevu, z enim korakom.

Dvojka

Razumeti število dve ni bilo težko, saj poznamo: desno in levo, gori in doli, tukaj in tam …

Trojka  

Trojka je nekako sveto število: Sveta trojica, trije božiči (sveti večer, silvestrovo, večer pred praznikom Svetih treh kraljev) …

Štirica

Tudi štirica je bila našemu človeku blizu, saj je poznal štiri letne čase, štiri strani neba, konj ima štiri noge …

Petica

Nekako pri petici se je znanje ustavilo. Pet – koliko pa je to? Ne veliko več kot poznana štirica. Četudi naš človek ni znal šteti do pet, je očitno vedel, da količina pet ni zelo veliko. Še danes rečemo:

»Ne potrebuješ dežnika za tistih pet kapelj dežja!«

»Ni se ti treba pripravljati za tistih pet besed, ki jih boš povedal …«

Šestica

Povsem neznano število.

Sedmica

V preteklosti naš človek sicer ni znal šteti do sedem, vendar sedmico je poznal kot pojem. Sedmica je spoštovano število: Stvarnik je sedem dni ustvarjal svet, sedem dni je od nedelje do nedelje, sedem škratov …

Osmica

Povsem neznano število.

Devetica

Število devet pomeni neskončnost. Pravljice se dogajajo v deveti deželi, za devetimi gorami in devetimi vodami …

V hiši, v kateri je bila kopica otrok, jih nihče ni prešteval, vendar so znali našteti imena vseh. Tudi vaški pastir ni štel krav, ko jih je gnal na pašo, vendar je nezmotljivo obvladal njihova imena in tudi čigava je posamezna krava. Kar brez štetja je hitro ugotovil, da v čredi manjka Jeričeva Liska.

Znanje zamenja iznajdljivost

Nepoznavanje številk je ljudstvo znalo nadomestiti z iznajdljivostjo. Pri tem, da je znalo šteti le do štiri, je zanimiv pojem ducat. Vsa Evropa pozna ducat kot enoto z 12 elementi. Ducat je prav gotovo plod izjemne ljudske bistrosti. Prsti na roki so nedvomno najstarejše in najelementarnejše računalo. Vsak prst ima tri členke. Če je naš ded, ki je znal šteti do štiri, moral prešteti kup hlodov, se je s palcem dotaknil vsakega od drugih štirih prstov, na katerih so po trije členki. Štel je do tri, odmaknil tri hlode in skrčil kazalec. Na vrsti je bil sredinec s tremi členki in tremi hlodi in skrčenim prstom in nato še prstanec ter mezinec. Tako je naš davni ded s poznavanjem štirih številk prišel do uporabnosti 12 številk. Pametno!

Na svoji domačiji je kmet lahko dolga stoletja živel s tako skromnim poznavanjem številk, huje je bilo, ko se je začela doba opismenjevanja in se je nepismen in neuk kmet znašel v okolju, ki ga ni obvladal. Če se je na primer zadolžil, je moral zadolžnico podkrižati, ne da bi vedel, kaj na njej piše. Če je goljufiv pisar poleg številke dolžnega zneska pripisal še kako ničlo, je šla dolžnikova domačija na boben.

Kljub odsotnosti številk v vsakdanjem življenju je človek vedno potreboval neke mere. Našel je zelo domiselne mere, take, ki jih je vedno nosil s seboj: palec, pest, ščepec, laket, seženj, čevelj, korak … Razdaljo je meril lučaj kamna ali pot od jutra do večera, globino je meril odmev vrženega kamna, čas, potreben, da zmoliš očenaš, je bil časovna enota. 

Gospodinje so imele svoje »gospodinjske« mere: vse na š! Ob njih bi še danes lahko razporedili dan z nasveti zdravo življenje.

Zjutraj, ko se zbudite, najprej za zdravje »šluknite« šluk vode, potem pa naj sledi štamprl ali šilce krepkega. Nato si za zajtrk pripravite šnito kruha in škec klobase, zraven pa popijte še šalico mleka. Za kosilo pojejte šefljo juhe, ki jo osolite s ščepcem soli. Ob kakem prazničnem kosilu pa povabite prijatelje na štefan vina in morda še na piškotek, ki ga hranite v kakem škrniclju. Zvečer se ne pozabite umiti v škafu vode. Vsak dan pridno delajte in šparajte denar v šparovčku ali pa kar v štumfu.

Ko je v 19. stoletju Evropa uvajala enotne mere z metrskim sistemom, je naš vaški šaljivec ves obupan zapel:

Nove mere, nova vaga, 'zmislijo si cel'ga vraga.

Litrček in kilogram, na to se jaz nič ne spoznam.

Dušica Kunaver


Vaši komentarji


© 2021 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media