Št. 7-8, julij/avgust 2021

  • Sprostitev

    jul. '21

    »Hodil po zemlji sem naši / in pil nje prelesti.« Oton Župančič

    Slovenija je kot biser, majhna, a tako lepa, da se je ne moreš naveličati. Lahko si zaželiš gora pa morja ali prekmurskih ravnic in gričevnate dolenjske pokrajine. In koliko je skritih kotičkov, ki jih še ne poznamo. Zdaj, ko zaradi omejitve potovanj ne moremo daleč po svetu, so domači logi kot naročeni, da jih obiščemo in raziščemo. V obsežni poletni številki Vzajemnosti smo pripravili več različnih namigov za izlete in pobeg pred hudo vročino.

Kazalo

Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk

Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini

Letos ugodni revalorizacijski količniki Med pomembnejše elemente, ki vplivajo na višino pripadajoče pokojnine, vsekakor sodijo tudi valorizacijski količniki. Njihov namen, vlogo in način izračunavanja določa veljavni zakon (ZPIZ-2). Namenjeni so izračunu pokojninske osnove od katere odmerimo upravičencu pripadajočo pokojnino. Z njimi preračunavamo mesečna povprečja osnov posameznega zavarovanca (to je plač oziroma zavarovalnih osnov) iz predpisanih prejšnjih let zavarovanja. Vsako leto jih je treba na novo določiti. Na višino zavarovanci nimajo nobenega vpliva. Veljajo le za izračun pokojnin, uveljavljenih v posameznem koledarskem letu. Objaviti jih mora minister, pristojen za delo, soglašati pa mora tudi minister, pristojen za finance. Letošnji so objavljeni v Uradnem listu RS, št. 51/21 z dne 2. 4. 2021.

Pokojninska doba brez dokupa z leti izgublja pomen Noveli ZPIZ-2E in ZPIZ-2H sta razširili pojem pokojninske dobe brez dokupa tudi na čas prostovoljnega zavarovanja do 31. 12. 2012 in dokupa do 31. 12. 2012. Prav tako je Vrhovno sodišče Republike Slovenije odločilo, da je pravna narava dobe, priznane na podlagi Zakona o popravi krivic, pokojninska doba brez dokupa. Enako je odločilo Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani v primeru priznane dobe na podlagi 546. člena Zakona o kazenskem postopku.

Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec

Vsebino zakona bi bilo treba dodelati Zveza društev upokojencev Slovenije (Zdus) podpira predlog zakona o dolgotrajni oskrbi, ki ga je vlada sprejela 17. junija, in to predvsem zaradi dejstva, da gre za začasen zakon ter da bodo ljudje, ki potrebujejo pomoč druge osebe pri opravljanju temeljnih dnevnih aktivnosti to vendarle dobili. Imajo pa na vsebino kar nekaj kritičnih pripomb, ki jih navajamo v nadaljevanju.

Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec

Na premoženjska in druga pravna vprašanje odgovarja mag. Janez Tekavc

Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz

Usklajevanje pokojnin

Stranke spet sprejemajo tudi osebno  Od sredine junija na vseh območnih enotah in izpostavah Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ponovno sprejemajo stranke, praviloma ob predhodnem naročanju in ob upoštevanju preventivnih zaščitnih ukrepov (obvezno nošenje mask, spoštovanje varnostne razdalje, razkuževanje rok, ipd.).

Terice pogačo, potico jedo, lanovi Slovencem cekine neso Tako je lan opeval že Valentin Vodnik. Naši predniki so lan sadili, da so iz platna šivali brisače, rjuhe, oblačila, spodnje perilo, prte. Nekaj izdelkov so uporabljali sami, druge so prodali, da so kmečke družine lažje živele.

S čaji skrbi za dobro počutje Marija Hren iz Srednje Bistrice je vsestransko aktivna na področju kulinarike, na kulturnem področju ter na področju ohranjanja starih ljudskih običajev in kulinarike. Letos je za svoj trudi prejela priznanje občine Črenšovci.

V stečaj namesto na proslavo petdesete obletnice Leta 2005 je podjetje Mont Kozje obeležilo pol stoletja svojega obstoja, a namesto na slovesnost ob jubileju so delavci odšli na zavod za zaposlovanje. Mnogi zaposleni še vedno menijo, da je imelo podjetje dobre možnosti za preživetje in vsaj del njihovih najboljših šivilj in tehnologov bi lahko ohranil delo.

Stare mere, stara vaga Poznati številke in znati šteti nekdaj ni bilo nekaj samoumevnega, tako kot danes. Še pred dobrimi sto leti je izbirčni ženin želel dobiti nevesto, ki boznala prov štet, vse v glavi imet!Če bo torej znala pravilno šteti, bo imela že vse znanje v glavi! Poznavanje številk je bilo vsekakor dolga stoletja trd oreh.

Zbiranje razglednic povezuje ljudi Andrej Eržen iz Besnice pri Kranju že več kot petdeset let zbira razglednice iz vseh časov in vseh krajev sveta. Kar 91.566 jih je v njegovi obsežni zbirki, ki jo hrani v posebni kletni sobici, toliko jih je namreč preštel nazadnje, pred dvema letoma. Tam je tudi tudi obsežna zbirka gramofonskih plošč, okoli 2500 jih je, lepo urejenih po zvrsteh glasbe. Poleg hrani še medalje, ki si jih je kot aktivni kolesar nekoč prislužil sam, prav tako pa obsežno zbirko poštnih znamk, ki jo ureja skupaj z dvanajstletnim vnukom Matijem.

Zbiratelj pijač, mizar, ljubitelj športa in likovnih del  Avgust Pikl z Vranskega je z ekipo trideset let po sejmih po vsem svetu postavljal razstavne prostore za podjetja s celjskega območja. Od vsepovsod je prinašal buteljke vina in steklenice žganih pijač, ki tvorijo obsežno zbirko v kleti stanovanjske hiše v Čepljah pri Vranskem, na hribčku z vinogradi, od koder je čudovit pogled na dolino in del savinjsko-zasavskega hribovja.

V diplomacijo morajo najboljši ljudje Zvone Dragan je četrt stoletja preživel v politiki in dvajset let v diplomaciji, od tega sedem let kot jugoslovanski in 13 let kot slovenski diplomat. Bil je priča najbolj prelomnim dogodkom nekdanje skupne države, nato pa je bil aktiven pri graditvi slovenske diplomacije. Svoje bogate izkušnje je po upokojitvi kar šest let prenašal na študente Fakultete za družbene vede kot zunanji predavatelj predmeta Diplomatski in konzularni odnosi.

Ne vemo več, čemu služi zemlja Jožica Golob Klančič je krajinska arhitektka in velja za največjo poznavalko trajnic pri nas. V njeni vrtnariji v Vitovljah gojijo kar 1250 vrst in sort trajnic – gre za daleč najbogatejšo zbirko v Sloveniji. Nadvse so cenjeni tudi njeni strokovni nasveti, ki jih objavlja v različnih revijah.

Pišemo z glavo, roka je orodje Z Vesno Škreblin sem se dobila pri njej doma. Pričakala me je v športni zeleni obleki iz mehkega bombaža, sama ji pravi trenirka v obleki, ki jo je naredila sama. Kasneje izvem, da je mojstrica krojenja in šivanja. A to je le eden od njenih številnih konjičkov.Dobili sva se pravzaprav zaradi njene ljubezni do pisave …

IZBRSKANO IZ SPOMINA

Primorska kraja na akvarelih slikarja Saše Šantla Današnje obmejno mesto v italijanski deželi Furlaniji-Julijski krajini se v pisnih virih prvič omenja leta 1001 in je nastalo na robu Soške ravni, ki na zahodu prehaja v Furlansko ravnino, na severu in vzhodu pa jo omejuje hribovje z vzpetinami Sabotin, Skalnica in Škabrijel. Naselje se je pod gradom iz 12. stoletja razvilo v trgovsko, obrtno in upravno središče Goriške pokrajine, kjer je bilo pred prvo svetovno vojno 40 odstotkov slovenskega prebivalstva. Po letu 1873 je tu živela tudi družina gimnazijskega profesorja fizike in matematike Antona Šantla in slikarke Avguste pl. Aigentler, ki sta imela sedem otrok. Od teh so trije umrli v rani mladosti, od ostalih pa so kar trije postali slikarji, pri čemer je Saša Šantel avtor obeh objavljenih akvarelov na razglednicah.

Glasba in poezija sta v njihovem rodu Vsi ga »poznamo« - visokega, vitkega Andreja Šifrerja, in njegove pesmi. Mnoge so skoraj ponarodele in radi jih prepevamo (Lepa dekleta ljubijo barabe, Za prijatelje si je treba čas vzet, Gorska roža …); žal pa premalo prisluhnemo besedam, ki so pogosto prava poezija. Njegova besedila so lepa, globoka, včasih humorna, včasih presunljivo čutna ... Nastajajo skozi njegovo osebno čustvovanje in življenjska spoznanja. Med katerimi je tudi to, da je z njim težko živeti.

Kovaško kladivo je pelo vsak dan Kovačevi se niso pisali Kovač, ampak se jih je tako ime prijelo in ostalo »po domače« kot pri večini vaških mojstrov: nekateri so bili Kovačevi, drugi spet Kolarjevi, tretji Šušterjevi, Žniderjevi, Mlinarjevi … V naši vasi Arnovo selo pri Artičah smo imeli skoraj vse in ravno pri njih sem največkrat napajal svojo radovednost. Od malih nog me je privlačila neznanska moč, ki so jo izžarevale močne mišice in žilave roke vaškega kovača, velikana, ki je imel črn obraz od dima in ponekod ožgan usnjen predpasnik. Med odmorom se je s čikom v levem kotu ust rad nasmehnil vsakemu, ki ga je z občudovanjem gledal pri delu.

Oglarjenje, ki gre iz roda v rod Pri Žagarjevih v Jagodniku pri Hmeljniku je spet gorela kopa. Do sedaj so jih naredili že okrog 20, letošnja pa je bila prva večja po smrti očeta Jožeta, ki je vse štiri sinove naučil in navdušil za to staro gozdarsko opravilo. Naredil jo je sin Boštjan s pomočjo bratov, pri zaključnih delih pa so pomagali še sorodniki, vaščani in Boštjanov sodelavec. Skuhali so skoraj 5 ton oglja.

Pri čevljih naj bo udobje pred eleganco Stopala opravljajo zahtevno in pomembno delo. Odpočijejo si lahko le ponoči, ko jih ne obremenjujemo z gibanjem in težo – tako svojo kot vsega, kar imamo na sebi ali v rokah. Da bi nam stopala dolgo dobro služila, jih moramo negovati in ščititi z obuvalom. Za izbiro čevljev si je treba vzeti čas, še posebno, če imamo zdravstvene težave.

Kopalke za vsako postavo Ste že preverili, če so kopalke, ki jih že imate doma, še uporabne: dovolj velike, prožne, barva še ni obledela? Če je čas za nakup novih, poiščite model, ki se vam bo odlično prilegal, nudil ustrezno podporo in v katerem se boste dobro počutili.

Pri kronični venski bolezni je pomembno pravočasno zdravljenje Kronična venska bolezen velja za eno od najpogostejših kroničnih nenalezljivih bolezni. Zanjo so značilne otekle, boleče in težke noge, težave pa povzroča kar 80 % odraslim, zlasti starejšim od 60 let. Ženske zbolijo veliko pogosteje kot moški.

Poletni mozaik dvojnih vaj Dvojne vaje za naše skupno poletje pomenijo, da jih bo potrebno narediti skupaj eno za drugo. Le takrat bo učinek optimalen. Izkušnje s predstavljenimi vajami kažejo tudi to, da je priporočljivo in smiselno vaje izvesti v opisanem vrstnem redu.

Tudi poleti mora biti telo v ravnovesju V poletni vročini ravnamo nekako nagonsko, s pripeke se umaknemo v senco in pijemo vodo, s čemer skušamo zadržati stabilno stanje organizma, kar označujemo z besedo grškega izvora homeostaza. Vendar moramo piti vodo postopoma. S pretiranim pitjem velikih količin vode naenkrat lahko začnemo iz telesa izpirati vodotopne vitamine in minerale. In tako spet porušimo razmerje. Že če manjka en sam mineral, procesi v telesu ne morejo pravilno potekati in se slabo počutimo.

Živila z izboljšano hranilno sestavo

Omilimo posledice covida Mnogi bolniki, ki so preboleli hujšo obliko covida-19 in so bili nekaj časa v bolnišnici, imajo določen čas po preboleli bolezni še težave z dihanjem, pa tudi spremenjen glas ter težave pri hranjenju, pitju in požiranju.

Od ajdove kaše do tefa  Kvinoja, amarant, kamut, bulgur – le kaj je to? Pravzaprav, le kaj je kuskus in kako uporabljamo proseno kašo? Kaj sploh je žitna kaša in kako jo spremenimo v okusno jed?

Samopomoč za poletne tegobe Vsakega od nas je že kdaj pičil komar, opeklo sonce, presenetil prehlad, prebavne težave, glavobol ali pa smo se pri rezanju kruha urezali v prst. Pri večjih nesrečah in boleznih je treba vsekakor k zdravniku, pri manjših nezgodah pa si lahko pomagamo sami, če znamo in imamo pri roki najnujnejše, kar sodi v domačo lekarno.

Covid nas je opozoril na bogastvo vonjav Kako lepo nam zadiši vrtnica, kako nas prijetno objame vonj kave, koliko lepih spominov v nas prebudi vonj parfuma, ki ga je uporablja nam draga oseba... »Lepi vonji« nas razveseljujejo, ostali vonji pa so človeka že od nekdaj predvsem opozarjali. Zato ob sumljivih situacijah rečemo, da »tukaj nekaj smrdi«. Voh se nam zdi sam po sebi umeven, zato mu niti ne posvečamo posebne pozornosti in se ne vprašamo, kako bi bilo, če razkošja vonjav ne bi mogli več zaznati. Kako pomemben je voh, spoznamo šele, ko ga izgubimo.

Gremo na počitnice Prihaja čas počitnic in načrtovanega časa zase ter za svojo družino. Ob tem najprej pomislimo na to, da nam ne bo potrebno narediti določenih stvari oziroma se za kaj truditi, ter da imamo dovolj časa in se nam nikamor ne mudi. Pa lahko dosežemo tudi notranjo umirjenost in občutek energije, veselja in optimizma?

Število primerov mišje mrzlice narašča Zdravniki infektologi letos obravnavajo veliko primerov okužb z mišjo mrzlico, veliko več kot prejšnja leta. Miši, rovke ali podgane lahko prenašajo hantavirus, ki povzroča hemoragično mrzlico z renalnim sindromom (HMRS), ljudje pa se okužimo z vdihavanjem virusov iz izločkov (slina, seč, iztrebki), s katerimi je okuženo okolje, hrana ali voda.

Veseli muzej Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka Med veselimi in dobrimi ljudmi se znajdemo, ko vstopimo v Muzej Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka; dveh velikih mož, ki sta se z glasbo in poezijo zapisala v srca Slovencev in obogatila našo kulturo. Občina Mirna Peč, od koder sta izhajala, se jima je poklonila s sodobnim multimedijskim muzejem, ki je prirejen tudi za slepe, slabovidne in naglušne obiskovalce.

Iz koška ročnih del poletna

Zelišča dišijo in tudi teknejo  Številna zelišča gojimo na vrtovih ali v okrasnih loncih. Priporočam vam, da se to poletje prepustite dišavnicam z vsemi čuti in uživate.

Igralec je vedno igralec, tudi če stoji na glavi Tako pravi imenitni igralec in zanimiv človek Sandi Pavlin, ki se dolga leta ukvarja z jogo, preden ga je opozorilo srce, je vsak dan naredil stojo na glavi. Pri 79 letih ob Jadranki Tomažič nastopa v predstavi Zberi svoje ptice (na ogled v Cankarjevem domu), za katero je tekst napisala Draga Potočnjak, režiral pa Branko Potočan. Njuna lika, Starca in Starko, spremljamo na poti v dom starejših občanov. Njuno poslednje potovanje je polno spominov, vtisov, temnih skrivnosti, malih naklonjenosti, tudi manjših, smešnih prerekanj. Toda ljubezen med njima je vseživljenjska.

Kultura kratke 

Demodikoza pri psih Lastniki velikokrat pri svojih psih opazijo močno praskanje, izpadanje dlake in bolj ali manj gola področja brez dlake. To je pojav, ki zahteva obisk pri veterinarju.

Modra energija morja Star pregovor pravi, da ni pomembno le imeti, pomembno je tudi znati. Znati odsluženim ali nerabljenim rečem nadeti novo podobo postaja v svetu vse bol priljubljen trend. Recikliranje oziroma preoblikovanje je odlična sprostitev za dušo, ki nam in našemu okolju pričara sveže optimistične zgodbe. Občutek, da smo za skoraj nič denarja ustvarili všečen izdelek, pa je seveda neprecenljiv.

Žganje apna v apnenicah V zgornji dolini potoka Močnika, ki izvira pod Orlico, je bilo po pripovedi še živečega apnarja nekoč 14 apnenic. Ob cesti še vedno stoji ena, ki je še delujoča in je v njej zloženo apneno kamenje in tako pripravljena za žganje apna. Sicer pa je nekaj sledov apnarske zgodovine - porušenih starih apnenic - skritih med grmovjem. Ostala je le v krog sezidana opeka, nekaj je je porušeno do tal, spredaj na vhodu pa so na tleh še leseni tramovi. Apnenice so premera nekaj več kot meter, napolnjene pa z listjem dreves, med katerimi so skrita.

PRILOGA Orjaška zeva Liza vabi v muzej školjk V vitrinah Muzeja školjk na Tartinijevem trgu v Piranu je kar 4000 primerkov, a to je le majhen drobec bogastva iz sveta školjk in polžev. Prepoznanih je namreč kar 200.000 vrst mehkužcev, ki so po vrstni pestrosti na drugem mestu za žuželkami. Prek zanimivih tekstov in animacij se spoznate s kopenskimi, sladkovodnimi ter morskimi polži in školjkami.

PRILOGA Bogata tradicija slovenskega čebelarstva Čebelarski muzej v Radovljici, ki domuje v baročni graščini v starem delu mesta, predstavlja bogato tradicijo slovenskega čebelarstva, te edinstvene kulturne dediščine pri nas. Največje bogastvo muzeja je izjemna zbirka poslikanih panjskih končnic, ki predstavljajo nepogrešljiv del ljudske umetnosti na Slovenskem.

Samo od tebe je odvisno ...

Čopasta lilija in ptičje mleko Med našim domačim rastlinstvom poznamo le ptičje mleko (kar jeprevod strokovnega poimenovanja, ki izvira iz grščine), čopaste lilije pa ob kakšni čopasti putki in šopastem škrjančku ne premoremo. V poniglavem presojanju znamo reči o nekom, da ima vsega, le ptičjega mleka in žabje volne ne. Ob tem morda zanimivem in pestrem besedovanju tu ostajamo v navezanosti z rastlinskim svetom in dvema rodovoma vrtnarsko manj znanih čebulnic.

Domislice vnukov Ej, ti naši vnuki! Presenečajo nas vsak dan znova z domislicami, s svojo otroško logiko in neposrednostjo, spravljajo nas v zadrego, ko ne znamo odgovoriti ali smo s svojim odgovorom neprepričljivi. Vedno znova ugotavljamo, da še kako velja tisti stari izrek, ki pravi: »pišče več od koklje ve ...«

PRILOGA Po sladkih poteh Goričkega Ratkovci, Lončarovci, Ivanjševci in Berkovci so manjše vasi na Goričkem, ki nimajo trgovin, niti gostiln, ne gostega prometa in zato tudi ne hrupa in mestnega vrveža, sliši pa se petje ptic, šelestenje listja in žuborenje potoka. Prijazni domačini vas bodo pogostili s tem, kar imajo, odličnimi medenjaki in medom, pa še kaj se bo našlo, saj so na Goričkem ljudje gostoljubni in se radi pogovarjajo, če jim le namenite »dober den« in morda še dodate »kak ste kaj?« Vasi povezuje tematska pohodna pot.

PRILOGA S kolesom ob Krki, zeleni lepotici Med hribčki, polji, na breg prislonjenimi vinskimi trtami in ostanki starodavnih mlinov mlini, se skozi dolino, ki je nekoč gostila 65 gradov, elegantno počasi pretaka reka Krka. Nekoč je poganjala 41 mlinov in 25 žag, fužine pri Zagradcu in železarno na Dvoru. Ribiči tu najdejo svoj raj, oko in dušo pa razveselijo lenobi mir narave in žuboreče ogrlice vode, ki jih Krka ustvarja s pragovi iz lehnjaka, ki se tu nabirajo že tisočletja.

PRILOGA V hladu mogočnih dreves Botanični vrt na obrobju Sežane s svojo spokojnostjo in bogastvom, ki ga našim čutom nudi le na dveh hektarjih, vsakogar navduši in očara. Lepo urejene bele stezice se vijejo med krepko čez sto let starimi eksotičnimi drevesi in grmovnicami. Prvi lastnik posesti Giovanni Scaramangà iz premožne tržaške ladjarske rodbine grškega rodu je namreč svojim posadkam naročil, naj mu prinašajo semena in sadike z vseh celin.

Osvežitev v naravi Pri nas je mogoče najti na stotine vodnih površin, od jezer, ribnikov, rečnih tolmunov pa do zajezenih rek in potokov. V poletnem času se je v mnogih mogoče namočiti in tako ohladiti, marsikje pa celo zaplavati. Potrebno je le upoštevati, da to večinoma niso urejena kopališča in se obiskovalci podajajo v vodo na lastno odgovornost.

Nepozabna filmska izkušnja  Letos mineva 45 let od snemanja legendarnega filma Sreča na vrvici, ki so ga premierno predvajali naslednje leto (1977) v Puli. Lanski božični večer smo si na prvem programu Televizije Slovenija lahko ogledali digitalno restavriran film, v katerem si glavni vlogi delita svetlolasi Matic (Matjaž Gruden) in črn kosmatinec Jakob. Novofundlandec se je po zaslugi lastnice Mire Bizjan in njene prijateljice Metode Mikuž, ki imata snemanje v zelo lepem spominu, odrezal več kot odlično.

Ladjica Igrača ladjica, ki prav zares pluje po ribniku sredi parka, je nekoč navduševala otroke. Z njimi so tekmovali, se postavljali in sanjarili, da bodo še sami odpotovali.

LITERARNE STRANI POLETNA 2021

Soda bikarbona krepi rastline pred boleznimi Med domačimi pripravki je soda bikarbona najbolj učinkovita za krepitev rastlin. Tako bo manj škode zaradi težav, ki jih na rastlinah povzročijo glivične bolezni, pepelaste in prave plesni. S krepitvijo rastlin pa je treba začeti že pred prvimi težavami.

Pred vročino pobegnimo v gore Ljubitelji potepanja po slovenskih gorah imamo na voljo mrežo več kot dva tisoč s prepoznavno rdečo piko označenih planinskih poti skupne dolžine okoli 10.000 kilometrov. Počitek, okrepčilo in prenočevanje pa so zagotovljeni v 179 planinskih kočah, s 7400 ležišči, ki so dosegljive na domala vsakih nekaj ur hoje. Tudi redko posejane hribovske kmetije rade vzamejo pod streho goste in jim postrežejo s ščepcem svojega hribovskega življenja

Smeh je pol zdravja

Pohodniški kotiček

Selimo se v manjše stanovanje Starejši ko smo, bolj potrebujemo varno, udobno stanovanje in primeren dostop do njega, zato je gotovo, da bomo sčasoma v stanovanju potrebovali večje ali manjše prilagoditve, ki nam bodo življenje olajšale. Stanovanja in hiše so lahko preveliki ter neekonomični za starejše, ki živijo sami ali v paru. Stroški ogrevanja in vzdrževanja lahko postanejo praktično nerešljiva težava.

Skrivnostno svetišče stare vere Kraj Most na Soči nima samo mostu čez Sočo, ima tudi most čez Idrijco, tik preden se ta idrijsko-cerkljanska reka pretopi v glavno primorsko vodno žilo.V naselju Drobočnik je treba zaviti na desno, na slikovito cesto na visokem levem bregu Soče, ki vijuga skozi raztegnjeno vasico Zgornji Log, v katerih živi okoli 50 ljudi. Domačije, po večini prenovljene, so razporejene po štirih rečnih terasah, med seboj ločenih s hudourniškimi grapami. Terase se dvigujejo nad prepadnimi stenami sotesk, saj je Soča vrezala v apniške plošče globoke zareze. Zgornji Log ima lepo lego in osončenost, zato mu pravijo tudi Tolminska brda. Čudovit poletni izlet!

Med spanjem je premikal prste Kot mladenič je odraščal v majhni vasici Vrt, že dolgo pa živi v bližnjem Starem trgu v Poljanski dolini ob Kolpi. Že ko je bil star komaj pet let, se je navduševal nad diatonično harmoniko, ki mu jo je podarila stara mama. Takoj se je z vso vnemo lotil odkrivanja skrivnosti igranja na to glasbilo. Starši so mu nekoč povedali, da je še med spanjem premikal prste, kot da bi zares igral. Prva vzornika Toniju Verderberju sta bila Lojze Slak in Avgust Stanko, ki pa ju je lahko slišal le po radiu, saj gramofona še niso imeli.

Od dediščine kočevskih Nemcev do zbora odposlancev Pokrajinski muzej Kočevje bo prihodnje leto praznoval okroglih sedemdeset let, prve znane pobude za ustanovitev muzeja pa segajo v leto 1893. Leta 1929 je bil ob pripravah na praznovanje 600 letnice naselitve kočevskih Nemcev ustanovljen Kočevski domovinski muzej, majhen del predvojne zbirke pa je še ohranjen. Leta 1953 je bilo ustanovljeno Muzejsko društvo Kočevje, ki je predhodnik današnjega muzeja.

PRILOGA UVOD

Zelo ustvarjalna Pepca Žagar Pepca Žagar, doma iz Drečjega vrha je gospodinja, kmetica in že nekaj let vdova. Otroci so si v bližini zgradili nove hiše, ker živi sama, imam veliko časa in ga namenja rokodelskim izdelkom in nekaterim dejavnostim v Društvu upokojencev Mokronog-Trebelno.

DRUŽENJE julij

Veliko daješ, ampak veliko dobiš tudi nazaj Starejši za starejše je socialnovarstveni program Zveze društev upokojencev Slovenije, ki starejšim od 69 let omogoča kakovostnejše in neodvisno življenje. Vanj je vključena skoraj tretjina slovenskih upokojencev. Ti cenijo trud številnih prostovoljk in prostovoljcev, odkar je njihovo poslanstvo nagradil Evropski parlament s podelitvijo priznanja Državljan Evrope, pa pridobiva program tudi širšo veljavo. Pogovarjali smo se z Rožco Šonc, ki program vodi od leta 2005 in je letos prejela najvišje državno priznanje za izjemne dosežke na področju prostovoljstva.

Predsedovanje Svetu EU

PISMA BRALCEV

V Muretincih je povsod veselo in vsi gredo radi na izlet »Dober dan, tudi vi ste prišli, kako lepo,« smo se pozdravili zdaj že stari znanci iz Alzheimer Cafeja v ptujski enoti doma upokojencev v Muretincih. Korona nam je preprečila sestajanje, zato smo bili ponovnega snidenja toliko bolj veseli. Nekaj novih je prišlo, skupaj s svojci, ki bivajo v Muretincih. »Danes smo cvrli bezeg, ki smo nabrali v okolici,» po pozdravu pove vodja enote Jelka Sužnik. Iz kuhinje pripeljejo kavico in cvrtje, zadiši po spominih iz mladosti. » Jaz ne maram ocvrtega bezga, cvrla pa sem ga,« pove stanovalka, obolela za demenco.

SVET IN MI

Zgodilo se je julija

Že, že, ampak ...

O demenci – na pamet in po domače? Alzeheimerjeva demenca je dobila ime po zdravniku, ki je verjel in dokazal, da demenca ni bolezen duše, ampak organska motnja s porušeno zgradbo osrednjega živčevja. Pri nas pa bi jo zopet uvrstili v psihiatrijo ....

Kdo nas bo oskrboval? Slovenska vlada usklajuje Zakon o dolgotrajni oskrbi pred parlamentarno obravnavo. Njegov predlog, ki je bil jeseni v javni razpravi, ima največ sodobnih rešitev od vseh, ki so jih vlade pripravile v dveh desetletjih. Za njegovo izvajanje je zagotovljen proračunski in evropski denar za naslednja tri leta do novega zavarovanja. Njegova najšibkejša točka je oklevanje, da bi preusmeril dolgotrajno oskrbo v pristojnost občin, kamor sodi enako kakor vrtci, komunala in druge osnovne potrebe občanov. Od tega, koliko bo rešena ta in še nekatere šibke točke zakonskega predloga, je odvisno reševanje najbolj perečega problema današnje in jutrišnje oskrbe – kakovosten kader.

Zakon brez dorečenega financiranja Vlada je v začetku junija sprejela predlog dolgo pričakovanega zakona o dolgotrajni oskrbi,v parlamentarni postopek ga bo poslala po rednem postopku. Vsebinsko je dokaj podoben predhodnim predlogom,financiranje dolgotrajne oskrbe, ki bilo doslej vedno jabolko spora, ministrstvo za zdravje, ki je zakon pripravilo, prelaga na svoje naslednike.

NOVICE OD VSEPOVSOD

 


Vaši komentarji


© 2021 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media