PRILOGA V hladu mogočnih dreves

Prosti čas | jul. '21

Med najstarejšimi in najmogočnejšimi drevesi je libanonska cedra.

Botanični vrt na obrobju Sežane s svojo spokojnostjo in bogastvom, ki ga lahko občudujemo le na dveh hektarjih, vsakogar navduši in očara. Lepo urejene bele stezice se vijejo med eksotičnimi drevesi in grmovnicami, starimi krepko čez sto let. Prvi lastnik posesti Giovanni Scaramangà iz premožne tržaške ladjarske rodbine grškega rodu je namreč svojim posadkam naročil, naj mu prinašajo semena in sadike z vseh celin.

 Za prezimovanje občutljivih rastlin je njegova hčerka leta 1890 dala zgraditi rastlinjak – palmarij, ki je pomanjšana različica schönnbrunskega na Dunaju; takratni vrtnarji so se morali pred vstopom preobuti v copate, da vanj ne bi zanesli umazanije in bolezni. Poleg eksotičnih rastlin, med katerimi je najmogočnejša libanonska cedra, nas zlasti v toplejših mesecih omamljajo lepota in vonjave cvetočih zapeljivk. Pred nekaj leti so skupaj z Društvom ljubiteljev vrtnic Slovenije že tako lepi zbirki dodali 42 sort oziroma skoraj 400 sadik, povečali so tudi zbirko hortenzij. Ne glede na letni čas se je prijetno sprehoditi med približno 170 rastlinskimi vrstami in se odpočiti na klopcah, zaradi čudovitih barv, ptičjega petja, vodnih elementov in dobrodejne sence je vrt še posebno privlačen v najhujši vročini.

Botanični vrt ob vili Mirasasso (zgradil jo je Giovanni Scaramangà leta 1848) je zaradi izjemnih naravnih in kulturnih prvin razglašen za vrtno-arhitekturno dediščino, naravno vrednoto državnega pomena, naravni spomenik lokalnega pomena in kulturni spomenik lokalnega pomena. Od leta 2017 je bogatejši za del vrta, obnovljenega v modernističnem slogu, ki je dolgo zapuščen sameval na drugi strani tirov proti Goriški in je zdaj dostopen prek mostička.

Spoznajmo kraško rastlinstvo

Vrt v toplejših mesecih kipi od cvetočih vrtnic, hortenzij in številnih drugih lepotic.

Ponosni so na Interpretacijski center kraške vegetacije, ki ga je Komunalno-stanovanjsko podjetje Sežana odprlo januarja 2020. »Namenjen je interaktivnemu in didaktičnemu spoznavanju naravne in kulturne dediščine kraške pokrajine matičnega Krasa. Obiskovalci lahko otipajo kraške kamnine, povonjajo značilna zelišča, prisluhnejo zvokom narave in si kraško pokrajino, spreminjajočo se skozi 12.000 let, ogledajo tudi v grafični animaciji. Otroci svoje znanje, pridobljeno v centru, preverijo z e-lekcijami. Posebno mesto je namenjeno Muziu Tommasiniju – predstavljeni so edini verodostojni posnetki izvirnika Statuta avstrijskega cesarskega reda železne krone in unikatnega izvirnika Imenovanja Muzia Tommasinija v viteza avstrijskega cesarskega reda železne krone za zasluge v botaniki iz leta 1855. Originala sta last Srečka Rožeta, interpretatorja kulturne dediščine, in ju hranijo v Vojaškem muzeju Tabor Lokev,« pojasnjuje Marjetka Kljun Terčon. Vodja vrta se veseli dveh projektov, ki so se ju lotili letos in bosta ponudbo vrta še nadgradila. Obnovili bodo vse kamnite in keramične kipe, vaze in podstavke ter postavili velike steklene panoje s fotografijami vrta iz leta 1900.

Natalija Mljač, fotografiji: arhiv KSP Sežana


Vaši komentarji


© 2021 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media