Letos ugodni revalorizacijski količniki

Dobro je vedeti | jul. '21

Med pomembnejše elemente, ki vplivajo na višino pripadajoče pokojnine, vsekakor spadajo tudi valorizacijski količniki. Njihov namen, vlogo in način izračunavanja določa veljavni zakon (ZPIZ-2). Namenjeni so izračunu pokojninske osnove, od katere upravičencu odmerimo pripadajočo pokojnino. Z njimi preračunavamo mesečna povprečja osnov posameznega zavarovanca (to je plač oziroma zavarovalnih osnov) iz predpisanih prejšnjih let zavarovanja. Vsako leto jih je treba na novo določiti. Na višino zavarovanci nimajo nobenega vpliva. Veljajo le za izračun pokojnin, uveljavljenih v posameznem koledarskem letu. Objaviti jih mora minister, pristojen za delo, strinjati pa se mora tudi minister, pristojen za finance. Letošnji so objavljeni v Uradnem listu RS, št. 51/21, z dne 2. aprila 2021.

Valorizacijski količniki, skupaj s podatki o povprečni stopnji davkov in prispevkov, ki se obračunavajo od plač, višini najnižje in najvišje pokojninske osnove, najnižje pokojnine in zagotovljene pokojnine, omogočajo dokončni izračun pripadajočih pokojnin, uveljavljenih v posameznem koledarskem letu. Vsi ti podatki v začetku leta še niso na razpolago, ker za njihovo določitev niso znani in objavljeni predpisani statistični podatki, zato lahko zavod v tem času upokojenim izdaja le začasne odločbe. Te potem, ko razpolaga z vsemi potrebnimi podatki in njim ustrezno prilagoditvijo računalniških programov, po uradni dolžnosti nadomesti z dokončnimi odločbami. Letos zaradi obilice obveznosti, povezanih z uresničevanjem zadnjih zakonskih sprememb, tako nadomeščanje še ni bilo izvedeno.

V nadaljevanju na kratko predstavljamo letošnje valorizacijske količnike in nekatera najpomembnejša pravila za določanje pokojnin.

 Letošnji revalorizacijski količniki 

Leto

Količnik

 

Leto

Količnik

1965

4648823,673

 

1993

6,269

1966

3514826,636

 

1994

4,886

1967

3182656,207

 

1995

4,111

1968

2904931,944

 

1996

3,566

1969

2522837,237

 

1997

3,192

1970

2104808,974

 

1998

2,913

1971

1762761,502

 

1999

2,658

1972

1496753,048

 

2000

2,402

1973

1292377,130

 

2001

2,146

1974

1028851,562

 

2002

1,956

1975

822555,282

 

2003

1,819

1976

711951,118

 

2004

1,721

1977

597897,842

 

2005

1,642

1978

490634,787

 

2006

1,562

1979

391751,271

 

2007

1,448

1980

330354,414

 

2008

1,343

1981

253965,025

 

2009

1,300

1982

201616,230

 

2010

1,250

1983

158618,607

 

2011

1,224

1984

104323,073

 

2012

1,219

1985

52690,108

 

2013

1,212

1986

23650,312

 

2014

1,202

1987

10684,664

 

2015

1,193

1988

4025,073

 

2016

1,173

1989

245,338

 

2017

1,138

1990

51,197

 

2018

1,106

1991

27,929

 

2019

1,066

1992

9,400

 

2020

1,000

Višino valorizacijskih količnikov pogojujejo spremembe na ravni povprečnih mesečnih plač na zaposleno osebo, izplačanih za posamezno koledarsko leto v državi v obdobju, določenem v zakonu. Za njihov izračun so pomembna praviloma mesečna povprečja od leta 1970 naprej, izjemoma pa tudi pred tem letom. Valorizacijski količniki za ta obdobja so namenjeni izključno tistim zavarovancem, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine tudi po prejšnjih predpisih. Zaradi teh razlogov vsakokrat veljavni valorizacijski količniki obsegajo tudi koledarska leta od vključno leta 1965 naprej.

Namen valorizacijskih količnikov

Valorizacijski količniki omogočajo ustrezno medsebojno primerljivost mesečnih povprečij osnov (plač in/ali zavarovalnih osnov posameznih zavarovancev) iz posameznih koledarskih let, namenjenih izračunu pokojninske osnove, od katere upravičencu odmerimo pripadajočo pokojnino. Če takega preračuna ne bi bilo, bi bila pokojninska osnova povsem neuporabna. Inflacija ter spremembe v vrsti plačilnih sredstev v preteklih obdobjih (dinarji, tolarji, evri) bi brez preračuna nedvomno vplivale na medsebojno neprimerljive zneske mesečnih povprečij osnov iz preteklih let in s tem neustrezno višino pokojninske osnove.

Glede na način izračuna valorizacijskih količnikov, ki je določen v zakonu, bi bile v idealnem primeru, če bi se tudi posameznikova povprečja osnov letno spreminjala v enaki višini, po preračunu z valorizacijskimi količniki vsako leto enaka povprečni višini iz koledarskega leta pred upokojitvijo. V praksi seveda takih primerov ni. Zato se preračunana mesečna povprečja osnov med seboj sicer razlikujejo, so pa primerljiva.

Določanje pokojninske osnove

Po ZPIZ-2 pokojninsko osnovo (od katere zavod nato odmeri pokojnino) tvori mesečno povprečje osnov iz katerih koli zaporednih 24 let zavarovanja od vključno 1. januarja 1970 naprej. Zaradi tolikšnega števila koledarskih let za izračun pokojninske osnove jih je seveda mogoče izračunati več. V upokojitvenem postopku mora zavod po uradni dolžnosti izračunati vse in ugotoviti, katera od njih je za zavarovanca po višini najugodnejša. Pripadajoči znesek pokojnine mu mora odmeriti od te osnove. Če je mogoče za izračun pokojninskih osnov upoštevati vsa koledarska leta, je takemu zavarovancu letos na voljo kar 28 različnih pokojninskih osnov. Prvo tvori obdobje od leta 1970 do 1993, zadnje pa od 1997 do 2020.

Ker zakon še naprej ohranja t. i. neto sistem izračunavanja pokojninskih osnov in posledično pokojnin, mora zavod v upokojitvenem postopku predhodno izračunati najprej neto vrednost mesečnih povprečij osnov, razpoložljivih za posamezna koledarska leta. V ta namen mora upoštevati povprečne stopnje davkov in prispevkov za vsa koledarska leta od leta 1991 naprej. Za koledarska leta pred tem pa upošteva razpoložljive dejanske neto zneske. Povprečna stopnja davkov in prispevkov je v lanskem letu znašala 34,89 odstotka. Pri izračunu možnih pokojninskih osnov nato zavod mesečna povprečja osnov iz razpoložljivih koledarskih let preračuna v neto vrednost in pomnoži z valorizacijskimi količniki, določenimi za posamezna leta. Seštevke preračunanih zaporednih let, zahtevanih za izračun pokojninskih osnov, pa nato deli s številom let, ki jih tvorijo, praviloma s 24.

Za izračun pokojninskih osnov sme zavod upoštevati le mesečna povprečja osnov iz tistih koledarskih let, v katerih so bili za najmanj šest mesecev zavarovanja plačani prispevki, zavarovanec pa je dopolnil najmanj šest mesecev zavarovalne dobe. V primeru ugotovitve, da so na razpolago mesečna povprečja osnov iz koledarskega leta ali let, od katerih so bili prispevki plačani za krajše obdobje od prej navedenega, da obvezno zavarovanje sploh ni obstajalo ali da podatkov o mesečnih povprečjih osnov iz določenega koledarskega leta ni mogoče pridobiti, mora zavod tako leto ali leta (če jih je več) preskočiti. Preskok ne vpliva na skrajšanje predpisanega obdobja, določenega za izračun pokojninske osnove, temveč tako leto ali leta nadomesti mesečna povprečja osnov iz prvega naslednjega ali naslednjih razpoložljivih koledarskih let. Dolžine obdobja za izračun pokojninske osnove, zahtevane v zakonu, tako ni mogoče spreminjati. Morebiten preskok vpliva le na zmanjšanje števila možnih pokojninskih osnov.

Določitev pokojninske osnove, izračunane z upoštevanjem mesečnega povprečja osnov iz krajšega obdobja kot 24 let, zakon izjemoma dopušča le tedaj, ko so te dejansko na voljo le za krajše obdobje.

Mesečnega povprečja osnov iz koledarskega leta, v katerem zavarovanec uveljavlja pravico do pokojnine, pri izračunu pokojninske osnove praviloma ni mogoče upoštevati!

Določitev višine pokojnine

Višino pripadajoče pokojnine zavod ugotovi tako, da jo v določenem odstotku odmeri od najugodnejše pokojninske osnove. Višina odstotka za določitev starostne pokojnine je odvisna od dolžine dopolnjene pokojninske dobe. Odmerni odstotek je tem višji, čim daljšo pokojninsko dobo je dopolnil zavarovanec. Pripadajoči znesek te pokojnine pa lahko še dodatno zvišujejo spodbude, do katerih je zavarovanec upravičen, če uveljavitev te pravice odloži na čas po izpolnitvi pogojev za njeno pridobitev.

Za moške je bila dotedanja lestvica, ki je določala višino možnih odstotkov za odmero starostne pokojnine z ZPIZ-2G, veljavna od 1. januarja 2020, spremenjena. Na novo določene višine so višje in se postopno približujejo odstotkom, veljavnim za ženske. Z ZPIZ-2I pa je bil prvotno določen postopen prehod izenačevanja, ki naj bi trajal do leta 2024, skrajšan na leto 2022. V času trajanja prehodnega obdobja veljajo za odmero vsako leto višji odstotki za odmero starostnih pokojnin moškim kot leto poprej. Od leta 2023 bo za oba spola veljala enotna lestvica odstotkov za odmero teh pokojnin.

Višino predčasnih starostnih pokojnin poleg dopolnjene pokojninske dobe pogojuje tudi starost, dopolnjena na dan uveljavitve te pokojnine.

Višina invalidskih pokojnin je odvisna od vzroka nastanka invalidnosti. Če je ta nastala zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, dolžina pokojninske dobe ni pomembna. Če pa je nastala zaradi bolezni ali poškodbe zunaj dela, pa na njeno višino poleg dopolnjene pokojninske dobe vpliva tudi starost, dopolnjena na dan nastanka invalidnosti.

Zavod mora pri določitvi pripadajoče pokojnine po uradni dolžnosti paziti na to, ali za zavarovanca ne bi bila ugodnejša njena odmera od najnižje pokojninske osnove, in obratno, ali pokojnina ne presega zneska, ki bi ga prejel, če bi bila odmerjena od najvišje pokojninske osnove. Upoštevati pa mora tudi višino najnižje predčasne, starostne in invalidske pokojnine ter zagotovljene zneske starostne in invalidske pokojnine.

Vpliv letošnjih valorizacijskih količnikov

Valorizacijski količniki, veljavni v letošnjem letu, so od lanskih višji za 6,6 odstotka. Ker so bile pokojnine, uveljavljene v preteklem letu in prejšnjih letih, 1. januarja 2020 usklajene za 3,2 odstotka, 1. decembra 2020 pa še za 2 odstotka, kar skupaj znese 5,26 odstotka, bodo letos uveljavljene pokojnine že zaradi uporabe letošnjih valorizacijskih količnikov višje od pokojnin, uveljavljenih v preteklem letu, za 1,27 odstotka. Letošnji valorizacijski količniki so torej ugodni. Pri pokojninah moških pa bo na višje pripadajoče zneske pokojnin vplivala tudi sprememba lestvice za odmero starostnih pokojnin, uveljavljena 1. januarja 2021.

Zavarovanci, ki so imeli možnost izbire datuma upokojitve (ker so izpolnjevali pogoje za pridobitev pravice do pokojnine tako v preteklem kot letošnjem letu) in se odločili za upokojitev v lanskem letu, bi pridobili nekoliko višje pokojnine, če bi datum upokojitve preložili na letošnje leto. Dejstvo je, da horizontalne enakosti, ki je po predpisih, veljavnih pred letom 2013, zagotavljala relativno enakost pokojnin ne glede na datum upokojitve, v sistemu ni več.

Jože Kuhelj, fotografiji: J. D.


Vaši komentarji


© 2021 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media