Predsedovanje Svetu EU
Za slovenske zmage
Za pol leta je naša država prevzela vlogo predsedujoče v 27-članski skupnosti evropskih držav. To sta zagotovo velika čast in odgovornost, čeprav je zdaj ta položaj veliko manj pomemben, kot je bil še pred desetletjem. Zdaj je namreč predsedujoča država bolj ali manj le koordinator dejavnosti, o katerih so se predsedniki vlad že predhodno dogovorili. Pa vendar je predsedovanje Svetu Evropske unije za našo državo priložnost, da se uveljavi kot odgovorna in zrela članica mednarodne skupnosti.
Predvsem je pomembno, ali se bodo evropski voditelji sposobni dogovoriti o skupnih ukrepih, ki naj izboljšajo življenje državljanov. Izzivov je veliko, vendar poglejmo znamenja, ki nas lahko ohrabrijo. Najprej je za evropsko prihodnost odločilno, da je iz Washingtona začel pihati drugačen veter, kot smo ga bili Evropejci vajeni. Predsednik Joe Biden je zelo jasno povedal, da si njegova vlada želi tesnega in strateškega sodelovanja z Evropsko unijo, še posebej v luči sprememb, ki jih doživljamo na svetovni ravni. V prvi vrsti gre seveda za soočanja z Rusijo in Kitajsko. Zadnja ne skriva namere, da vzporedno s svojo rastočo gospodarsko močjo v mednarodnem prostoru uveljavi tudi svoje politične cilje. Toda pri Kitajcih so domala vsi cilji dolgoročno zastavljeni. Po zmagi komunistov v njihovi revoluciji je bilo treba najprej nahraniti sestradano prebivalstvo. In jim je uspelo. Potem se je začel »dolgi pohod« industrializacije, ko je prevladalo prepričanje, da ni pomembno, ali je mačka bela ali črna, pomembno je, da lovi miši. Zdaj je na vrsti »svilna pot«, ki naj Kitajski omogoči, da se uveljavi v svetovnem merilu. In v tem pogledu je Evropska unija zelo pomemben cilj. Kakšni naj bodo prihodnji odnosi z njo, je ključno vprašanje prihodnjega razvoja in tako tudi osrednja tema vsakokratnega predsedovanja Svetu Evropske unije. Ali lahko Slovenija oziroma njeni voditelji ponudijo prepričljive odgovore na ta usodna vprašanja, se bo pokazalo tudi v času našega predsedovanja.
Ne gre spregledati odnosov z Rusko federacijo. V Trumpovem času so ZDA uvedle sankcije proti evropskim državam, ki so poslovale z Rusi. Najnazornejši primer je bilo ameriško nasprotovanje izgradnji plinovoda, ki sta ga Rusija in Nemčija gradili v Baltskem morju. No, Biden je očitno ugotovil, da izgradnje tega plinovoda ni mogoče ustaviti in bo tako Nemčija mimo Ukrajine dobivala potrebne količine ruskega energenta. To navsezadnje zagotavlja želeno gospodarsko rast.
Za slovensko predsedovanje bo zagotovo pomembno, kako bo Evropska unija skušala kar najhitreje iziti iz krize, ki jo je povzročila pandemija. Drži, da so zagotovljena velika finančna sredstva, vprašanje pa je, kako jih bodo države porabile. Seveda gre v prvi vrsti za ohranjanje zdravega okolja. Dosedanje vodilo, da je pomembna predvsem nenehna gospodarska rast, se je izkazalo za pogubno. Doseči je treba družbeni dogovor, ki naj zagotavlja povezanost in solidarnost vseh delov družbe, le taka usmeritev zagotavlja njeno trdnost tudi v času največjih preizkušenj.
Za našo državo je v ospredju še eno vprašanje, ki ostaja »trd oreh« za vso Evropo in vsaj delno tudi za odnose na svetovni ravni. Gre za razmere na Zahodnem Balkanu. Slovenija naj bi imela o tem območju kar nekaj vedenja, zato Evropejci pričakujejo, da bodo naši voditelji znali najti pot do sprejemljive rešitve. Naj ob tem spomnimo, da so doslej vsi spori na tem območju izvirali predvsem iz nacionalnih in verskih delitev. V ospredju pa morajo biti človekove in državljanske pravice, in to ne glede na etnično pripadnost ali versko prepričanje. Država mora biti skupnost, ki zagotavlja vsem državljanom enake pravice in vsakomur nalaga tudi enake dolžnosti. Bilo bi spodbudno, če bi se te preproste resnice zavedali tudi naši politični voditelji.
