Pokojninska doba brez dokupa z leti izgublja pomen
Noveli ZPIZ-2E in ZPIZ-2H sta razširili pojem pokojninske dobe brez dokupa tudi na čas prostovoljnega zavarovanja do 31. decembra 2012 in dokupa do 31. decembra 2012. Prav tako je Vrhovno sodišče Republike Slovenije odločilo, da je pravna narava dobe, priznane na podlagi Zakona o popravi krivic, pokojninska doba brez dokupa. Enako je odločilo Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani v primeru priznane dobe na podlagi 546. člena Zakona o kazenskem postopku.
S sprejetjem ZPIZ-2, ki velja od 1. januarja 2013 naprej, je bil določen nov institut, to je pokojninska doba brez dokupa. Ta institut je bistveno strožji v primerjavi z institutom delovne dobe po ZPIZ-1, ki je veljal od 1. januarja 2000 do 31. decembra 2012, in v primerjavi s pokojninsko dobo po ZPIZ-92, ki je veljal od 1. aprila 1992 do 31. decembra 1999. Pri opredelitvi pojma pokojninske dobe brez dokupa je zakonodajalec izhajal iz kriterijev delovne aktivnosti in višine prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki sta vgrajena v samo bistvo obveznega zavarovanja. Poleg tega je nov institut gradil na vzdržnosti pokojninskega sistema.
Pokojninska doba brez dokupa zajema
Sprva je bilo v 23. točki 7. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-2) določeno, da pokojninska doba brez dokupa zajema obdobja obvezne vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obdobja opravljanja kmetijske dejavnosti, vendar brez dokupa pokojninske dobe.
Z novelo ZPIZ-2B, ki velja od 1. januarja 2016, je bilo v pokojninsko dobo brez dokupa dodano obdobje delovnega razmerja v tujini, kar se zdi povsem smiselno.
Z novelo ZPIZ-2E, ki velja od 1. januarja 2018, je bilo v pokojninsko dobo brez dokupa dodano obdobje prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje do 31. decembra 2012, ko so bili prispevki dejansko plačani.
Z novelo ZPIZ-2H, ki velja od 1. januarja 2021, je bilo v pokojninsko dobo brez dokupa dodano obdobje dokupljene zavarovalne dobe do 31. decembra 2012.
Že iz pregleda zakonodaje izhaja, da sam institut pokojninske dobe brez dokupa izgublja pomen. Poleg zakonodaje pa tudi sodna praksa pri opredelitvi tega pojma izhaja iz namenov specialnih predpisov, po katerih je bila zavarovancem priznana pokojninska doba.
Doba na podlagi Zakona o popravi krivic
Dne 9. novembra 1996 je začel veljati Zakon o popravi krivic (v nadaljevanju ZPKri), ki med drugim ureja pravico do povrnitve škode in pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja bivšim političnim zapornikom in svojcem po vojni pobitih oseb, ki so državljani Republike Slovenije.
Državljanu Republike Slovenije, ki mu je bil priznan status bivšega političnega zapornika, se v pokojninsko dobo štejeta čas dejanskega odvzema prostosti kot tudi čas, v katerem mu je bila zaradi tega razloga v predkazenskem ali preiskovalnem postopku pred odvzemom prostosti in po prenehanju odvzema prostosti onemogočena zaposlitev oziroma opravljanje samostojne dejavnosti, če to lahko vpliva na pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Čas dejanskega odvzema prostosti v preiskovalnem zaporu, s prisilnim delom in v delovnem koncentracijskem taborišču se osebi v pokojninsko dobo šteje dvojno.
Doba, priznana po ZPKri, se je štela kot druga zavarovalna doba, ne kot pokojninska doba brez dokupa. Štela se je za ugotavljanje pogojev za pridobitev pravice do pokojnine in za določitev odmernega odstotka. Razlog je bil, da ne gre za aktivno zavarovanje, s tem pa ne za plačane prispevke za to obdobje.
Vrhovno sodišče Republike Slovenije je zavzelo drugačno stališče. Izhajalo je iz namena ZPKri. Razlog, da oseba, ki ji je bila odvzeta prostost in je kasneje za ta čas pridobila status političnega zapornika, ni bila vključena v obvezno zavarovanje, je bil krivičen. To krivico odpravlja ZPKri, ki je specialni zakon, katerega glavni namen je rehabilitacija upravičencev. Ta se izkazuje v odpravi posledic neupravičenega odvzema prostosti. V času odvzema prostosti je bila zavarovancu onemogočena zaposlitev oziroma opravljanje samostojne dejavnosti ter posledično vključitev v zavarovanje. Zato je rehabilitacija političnega zapornika lahko zagotovljena le na ta način, da se mu s priznano pokojninsko dobo priznajo pravice, ki bi jih imel, če neupravičenega odvzema prostosti ne bi bilo. Doba, priznana po ZPKri, omogoča taki osebi rehabilitacijo tako, da se bivšemu političnemu zaporniku upošteva čas, priznan na podlagi ZPKri, enako kot delovno aktivnemu zavarovancu, ki je bil vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Zaradi sodne prakse je zavod spremenil dosedanje stališče glede pravne narave dobe, priznane po ZPKri, in sicer to dobo upošteva kot pokojninsko dobo brez dokupa.
Doba na podlagi 546. člena Zakona o kazenskem postopku
Za podobno situacijo gre v primeru priznane dobe na podlagi 546. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), ki velja od 1. januarja 1995, saj ureja postopek za povrnitev škode, rehabilitacijo in uveljavitev drugih pravic oseb, ki so bile neupravičeno obsojene ali jim je bila neutemeljeno vzeta prostost.
Osebi, ki ji je zaradi neupravičene obsodbe ali neutemeljenega odvzema prostosti prenehalo delovno razmerje ali lastnost zavarovanca socialnega zavarovanja ali ji je bila onemogočena oziroma odložena zaposlitev, do katere bi sicer prišlo, se prizna delovna oziroma zavarovalna doba, kot da bi bila delala tisti čas, in se v celoti všteva v pokojninsko dobo.
Tudi tukaj iz sodne prakse izhaja, da je treba upoštevati namen določbe 546. člena ZKP, ki predstavlja konkretizacijo pravice iz naslova rehabilitacije in poprave krivic iz 30. člena Ustave RS. Ta je torej v tem, da se osebi, ki ji je zaradi neupravičene obsodbe ali neutemeljenega odvzema prostosti prenehalo delovno razmerje ali lastnost zavarovanca socialnega zavarovanja ali ji je bila onemogočena oziroma odložena zaposlitev, do katere bi sicer prišlo, upošteva čas, priznan na podlagi 546. člena ZKP, enako kot delovno aktivnemu zavarovancu, ki je bil vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, oziroma enako kot bivšim političnim zapornikom s priznano dobo po Zakonu o popravi krivic.
Zaradi sodne prakse je zavod spremenil tudi dosedanje stališče glede pravne narave dobe, priznane po 546. členu ZKP, in sicer to dobo upošteva kot pokojninsko dobo brez dokupa.
Iz navedenega izhaja, da institut pokojninske dobe brez dokupa izgublja pomen, kot je bil zastavljen leta 2012 ob sprejemu ZPIZ-2. Ob novi pokojninski reformi bo treba ponovno opredeliti pojem pokojninske dobe v smeri poenotenja pojma, s tem pa se bodo lahko pričakovano spremenili drugi pogoji za priznanje pravice do pokojnine.
