Vsebino zakona bi bilo treba dodelati

Dobro je vedeti | jul. '21

Zdusove strani

Zveza društev upokojencev Slovenije (Zdus) podpira predlog zakona o dolgotrajni oskrbi, ki ga je vlada sprejela 17. junija, in to predvsem zaradi dejstva, da gre za začasen zakon ter da bodo ljudje, ki potrebujejo pomoč druge osebe pri opravljanju temeljnih dnevnih aktivnosti, to vendarle dobili. Imajo pa glede vsebine kar nekaj kritičnih pripomb, ki jih navajamo v nadaljevanju.

Zakon prinaša nekatere novosti in rešitve, ki jih dosedanji osnutki niso vsebovali. Predvsem je novo to, da vlada predlaga, da bi zakon veljal le za obdobje od 2022 do 2025, nakar bi bil sprejet nov sistemski zakon. Novo je tudi to, da po predlogu zakona ne bi šlo za zavarovanje za dolgotrajno oskrbo kot vejo socialnega zavarovanja, ampak za področje, ki bi ga urejala in vodila država oziroma njeni organi.

Zakon predvideva, da bi osebe, ki trajno potrebujejo pomoč druge osebe pri opravljanju temeljnih dnevnih opravil, le-to dobile v obliki storitev oziroma v obliki denarnega nadomestila. Upravičenci do dolgotrajne oskrbe bi bili razvrščeni v pet kategorij, in sicer skladno z njihovimi potrebami oziroma preostalimi sposobnostmi poskrbeti zase. Zakon navaja tudi metodologijo za ocenjevanje odvisnosti osebe od pomoči druge osebe oziroma za ocenjevanje preostalih vitalnih in funkcionalnih sposobnosti. Ta je sicer sestavni del zakona. Je pa za mnoge ali celo večino ljudi nerazumljiva in nejasna ter pušča veliko svobode ocenjevalcem potreb ljudi po dolgotrajni oskrbi. To je ena od resnih slabosti zakona, ki bi jo bilo nujno spremeniti še pred uveljavitvijo zakona. Ocenjevanje upravičenosti do storitev dolgotrajne oskrbe je vendarle občutljivo in za zavarovance pomembno opravilo, da bi morali vedeti in razumeti zakonske pogoje in kriterije za uresničevanje zakonskih pravic. To ne more biti prepuščeno le peščici posameznih strokovnjakov. V tem delu so potrebne spremembe zakona in tudi v predvidenem prehodnem obdobju (2022–2024).

Zakon nadalje določa, da naj bi bili posamezniki upravičeni do storitev dolgotrajne oskrbe ali ustreznega denarnega nadomestila, katerega višina naj bi bila odvisna od kategorije, v katero bodo razvrščeni (od I. do V.). Nato bi si morali sami poiskati oskrbovalce oziroma osebe ali zavode, ki bi jim pomoč tudi ponudili. Pri nas namreč nimamo izšolanih oskrbovalcev oziroma izvajalcev oskrbe na domu oziroma je njihovo število premajhno glede na ocenjene potrebe. Ta razkorak med potrebnimi in obstoječimi izvajalci se bo z leti samo povečeval, saj se bo ob staranju prebivalstva države še bolj povečeval delež starostnikov, med katerimi pa je največ takih, ki potrebujejo dolgotrajno oskrbo. Za take primere bi moral zakon predvideti še nekatere druge rešitve. Lahko bi se zgodilo, da bi bil nekdo upravičen do storitev dolgotrajne oskrbe ali denarnega nadomestila za dolgotrajno oskrbo, a ne bi mogel priti do storitev oziroma oskrbe doma ali v ustreznem zavodu. To je ena od pomanjkljivosti zakona, saj bi moral urediti tudi dostopnost do storitve oziroma pravic, ki jih daje zakon. Ne želimo, da bi sprejeli zakon o dolgotrajni oskrbi, če potencialni upravičenci ne bodo mogli uveljaviti svojih pravic do le-te, ker pač ne bo na voljo zadosti oskrbovalcev. Uresničevanje pravic, ki jih prinaša zakon, je nemogoče, če ne bodo zagotovljeni kadri in zmogljivosti za izvajanje dolgotrajne oskrbe. Ker je in še nekaj časa bo število le-teh omejeno in premajhno za pokrivanje vseh potreb, bi moral zakon predvideti konkretne ukrepe in možnosti vključevanja prostovoljcev in raznih oblik sosedske pomoči v sistem.  

Slabo urejeno financiranje

V preteklih letih smo obravnavali zakonske osnutke o zakonu o dolgotrajni oskrbi, ki so predvidevali uvedbo posebnega socialnega in neprofitnega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo, kot jo pozna določeno število evropskih držav. Zadnji ponujeni predlog zakona pa tega zavarovanja ne omenja in ne predvideva, ampak predlaga model državno vodenega in upravljanega sistema. V takšnem državno reguliranem in vodenem sistemu bi vse pomembne odločitve v zvezi z dolgotrajno oskrbo opravljala država oziroma vlada. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) pa bi opravljal le nekatera administrativna opravila. Prav tako ne bi imeli izvajalci dolgotrajne oskrbe nobene možnosti pogajanj za financiranje dolgotrajne oskrbe, saj bi cene storitev določala vlada. Kakšna bi potem bila na tem področju vloga ZZZS kot glavnega financerja izvajalcev? Če že ne v predloženem začasnem zakonu, bi morali upravljanje področja dolgotrajne oskrbe v trajnem zakonu urediti po vzoru držav s sistemi socialnih zavarovanj (Bismarckov model) in prepustiti upravljanje področja zavarovancem in delodajalcem.

V Zdusu upajo, da bo med preskusno dobo ali po njenem zaključku mogoče popraviti in dopolniti nekatere od navedenih pomanjkljivosti in da bomo dobili sodoben zakon, ki bo v ospredje postavljal zavarovance, ki so odvisni od pomoči drugih pri opravljanju temeljnih dnevnih aktivnosti.

 

Stiska ene generacije povečuje stiske vseh

Ob dnevu medgeneracijske solidarnosti se je Varuh človekovih pravic pogovarjal s predstavniki organizacij starejših in mladih. Srečanja so se udeležili predstavniki Zveze društev upokojencev Slovenije, Študentske organizacije Slovenije, Študentske organizacije Univerze na Primorskem, Mladinskega sveta Slovenije in Kluba študentov Kranj.

Jožica Puhar, podpredsednica Zdusa, je razložila sodelovanje z mladimi prek združenja MEKOS. Povedala je, da so starejši občutili ekonomsko in osebno stisko mladih, njihovo nezadovoljstvo s spremenjenim načinom študija in vsemi vrstami omejitev, saj se stiska ene generacije prenaša na druge in povečuje stiske vseh. Pohvalila je mlade prostovoljce v času najstrožjih omejitvenih ukrepov in njihovo pomoč starejšim osebam, ki so jo v številnih okoljih kombinirali s pomočjo prostovoljcev programa Starejši za starejše. Omenila je še zagovarjanje pravic starejših, ki v mnogih primerih sploh ne prepoznajo kršenja svojih pravic in diskriminacije.

Predstavniki mladih so poudarili, da so najbolj spregledana družbena skupina, kar zadeva pomoč vlade, da pogrešajo možnost dela, s katerim se marsikateri preživljajo v času študija, da je nevzdržno nefunkcioniranje študentskih domov, zaradi česar so bili mnogi potisnjeni v krog svoje izvorne družine, kjer ni pogojev za študij. Zaradi povečanih osebnih stisk so uvedli psihosocialna in pravna svetovanja. Pogovarjali so se še o aktualni zakonodaji, zlasti o zakonu o dolgotrajni oskrbi, saj lahko tudi mlajši potrebujejo stalno pomoč (na primer po poškodbah z dolgotrajnimi posledicami, v primeru invalidnosti). Po mnenju varuha je zakon slab, saj nima uravnoteženih rešitev za socialni in zdravstveni del oskrbe, ima številne pomanjkljivosti, predvsem pa ne bo pokril potreb starejših ljudi. J. P.

 

Natečaji za spretne roke

Komisija za tehnično kulturo pri Zdusu objavlja tri natečaje za področja ročnih del in fotografije.

Natečaj za vodje delavnic na Rokodelskih delavnicah Delfin 2021, ki bodo potekale od 13. do 17. decembra 2021. Kandidatke in kandidati naj do 10. avgusta pošljejo pisno prijavo po elektronski pošti na naslov: bsuh.rdo@gmail.com in dostavijo vzorce na naslov: ZDUS, Kebetova 9, 1000 Ljubljana, s pripisom: Prijava na natečaj vodij delavnic na RDD 2021 (obvezno je treba napisati ime in priimek pošiljatelja in naziv delavnice).

Več informacij vam lahko posredujeta: Branko Suhadolnik (tel. št.: 041 665 719, e-naslov: bsuh.rdo@gmail.com) in Zdenka Bevc Škof (tel. št.: 031 604 564, e-naslov: upokojenci.gorica@gmail.com).

natečaju za rokodelske izdelke Olepšajmo se imajo možnost sodelovati vsi člani društev upokojencev, ki so vključena v Zdus. Vsak udeleženec lahko sodeluje z največ enim kompletom nakita v isti tehniki in materialu ali s tremi posameznimi kosi različnega nakita. Izdelke do vključno 31. julija pošljite na naslov: ZDUS, Kebetova 9, 1000 Ljubljana.

Podrobne informacije o natečaju vam lahko posredujeta: Nika Antolašić (tel. št.: 01 519 50 86, e-naslov: tajnistvo@zdus-zveza.si) in Zdenka Bevc Škof (tel. št.: 031 604 564, e-naslov: upokojenci.gorica@gmail.com).

Tudi v natečaju za fotografije na temo Utrinki s potepanja v naravi lahko sodelujejo vsi člani društev upokojencev, ki so vključena v Zdus. Fotografije pošljite do vključno 31. julija po elektronski pošti na naslov: dijana.lukic@zdus-zveza.siVsak avtor lahko sodeluje z največ tremi fotografijami (barvnimi ali črno-belimi).

Podrobne informacije o natečaju vam lahko posredujeta: Dijana Lukić (tel. št.: 01 515 52 41, 051 656 532, e-naslov: dijana.lukic@zdus-zveza.si) in Vladimir Kraljič (tel. št.: 041 720 134, e-naslov: kraljic.vladimir@t-2.si).

Rosvita Svenšek in Martin Toth


Vaši komentarji


© 2021 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media