Število primerov mišje mrzlice narašča

Dobro počutje | jul. '21

Zdravje kratke

Zdravniki infektologi letos obravnavajo veliko primerov okužb z mišjo mrzlico, veliko več kot prejšnja leta. Miši, rovke ali podgane lahko prenašajo hantavirus, ki povzroča hemoragično mrzlico z renalnim sindromom (HMRS), ljudje pa se okužimo z vdihavanjem virusov iz izločkov (slina, seč, iztrebki), s katerimi je okuženo okolje, hrana ali voda.

Prvi znaki se pojavijo običajno po nekaj dneh, pogosto šele dva do štiri tedne po okužbi. Podobni so znakom okužbe z novim koronavirusom: nenadno se pojavi vročina, mrzlica, močan glavobol ter bolečine v ledvenem predelu in trebuhu. Tem se pridružijo še motnje vida, težave pri izločanju urina, slabo počutje in povišana telesna temperatura, očesne veznice so močno pordele, oboleli pa je v obraz rdeč, kot bi ga ožgalo sonce. Pri težji obliki oziroma zapletih pride do hitrega padca krvnega tlaka, motenj zavesti, krčev, odpovedi ledvic, krvavitev ali celo smrti.

Prikazan je samo večji odlomek članka. Ogled celotnih člankov je na voljo naročnikom, ki se za ogled članka v celoti lahko prijavijo tu.

Za prijavo potrebujete naročniško številko in PIN. Če ste naročnik, lahko za pridobitev številke PIN pošljete svoje podatke (ime, naslov, naročniška številka) na e-naslov evzajemnost@vzajemnost.si.

Če niste naročnik, se lahko naročite tu.


Vaši komentarji


© 2022 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media