Število primerov mišje mrzlice narašča

Dobro počutje | jul. '21

Zdravje kratke

Zdravniki infektologi letos obravnavajo veliko primerov okužb z mišjo mrzlico, veliko več kot prejšnja leta. Miši, rovke ali podgane lahko prenašajo hantavirus, ki povzroča hemoragično mrzlico z renalnim sindromom (HMRS), ljudje pa se okužimo z vdihavanjem virusov iz izločkov (slina, seč, iztrebki), s katerimi je okuženo okolje, hrana ali voda.

Prvi znaki se pojavijo običajno po nekaj dneh, pogosto šele dva do štiri tedne po okužbi. Podobni so znakom okužbe z novim koronavirusom: nenadno se pojavi vročina, mrzlica, močan glavobol ter bolečine v ledvenem predelu in trebuhu. Tem se pridružijo še motnje vida, težave pri izločanju urina, slabo počutje in povišana telesna temperatura, očesne veznice so močno pordele, oboleli pa je v obraz rdeč, kot bi ga ožgalo sonce. Pri težji obliki oziroma zapletih pride do hitrega padca krvnega tlaka, motenj zavesti, krčev, odpovedi ledvic, krvavitev ali celo smrti.