Železarna na Dvoru - največji industrijski obrat na Dolenjskem

Zgodbe | sep. '21

ZAKLADI SLOVENSKIH MUZEJEV

Možnarji, lito železo, 19. stoletje

Letos mineva 130 let od zaprtja železarne na Dvoru pri Žužemberku. Počasi bledi spomin na največji industrijski obrat na Dolenjskem v 19. stoletju. Železarno je ustanovila družina Auersperg, ki je bila pomembna plemiška družina na Dolenjskem z obsežnimi posestvi in več gradovi. Kar 31 let so si prizadevali dobiti dovoljenje za gradnjo železarne, kar jim je leta 1795 tudi uspelo. Surovo železo je iz plavža prvič priteklo 17. aprila 1796.

Dvor je bil več kot odlična lokacija za postavitev železarne, saj leži ob reki Krki, v bližini so obsežni roški gozdovi, kjer so kuhali oglje, Dolenjska je že od prazgodovine naprej znana po nahajališčih železove rude in v tem okolju je bilo na voljo dovolj delovne sile.

Najpomembnejši objekti železarne so bili livarna, kjer so bili plavži, kupolne peči, talilne peči itd., skladišče za rudo in oglje, skladišče za les in modele, mehanična delavnica, žaga, skladišče izdelkov in stanovanjske hiše za delavce.

Železarna je zaposlovala povprečno okoli 700 delavcev. Med zaposlenimi je bila skoraj polovica furmanov, ki so prevažali rudo, oglje, les in izdelke. Na drugem mestu so bili gozdarji, oglarji in rudarji, preostali pa so bili modelarji in livarji ter vodstveni delavci. 

V prvih letih je delovala na Dvoru klasična fužina, kjer so pridobivali surovo, tezano in tračno železo. Večina izdelkov je bila kovana. Po letu 1822 so preusmerili fužino v železolivarno z izgradnjo dveh kupolnih peči, kjer so pridobivali lito železo. Izdelke umetniškega liva so množično ulivali v letih od 1833 do 1848, za kar je bil najbolj zaslužen direktor Ignaz Pantz. V drugi polovici 19. stoletja so se usmerili v izdelavo strojev in delov za stroje, vodnjakov in napeljave vodovoda, ograj, mostov, podpornih stebrov, streliva itd. Kuhinjsko posodo, peči za ogrevanje in nagrobne križe so izdelovali ves čas.

Izdelki so bili kovani in liti, uporabni in okrasni, izdelani serijsko ali po naročilu. Od leta 1833 do leta 1848 so ulivali izdelke umetniškega liva, po katerih je bila železarna najbolj znana in brez konkurence med slovenskimi železarnami.

Prodajna skladišča so imeli na Dvoru, v Ljubljani, Trstu in Benetkah. Največ izdelkov so prodali v severni Italiji in na Hrvaškem.

Železarna zadnjih nekaj let ni več poslovala z dobičkom, zato so jo 1. oktobra 1891 zaprli. Vzroki zaprtja so bili prometna odmaknjenost Dvora, razpršena in oddaljena rudišča, slaba kakovost železove rude in nizke cene železa na tržišču. Po zaprtju železarne je večino strojev kupila Kranjska industrijska družba in jih preselila na Jesenice.

Dolenjski muzej Novo mesto hrani največjo zbirko dvorskih predmetov, ki obsega 350 kosov. Spomin na dvorske livarje bomo počastili z razstavo Na Dvoru ulita umetnost, ki bo na ogled od 1. oktobra 2021 do 8. februarja 2022. Lepo vabljeni na ogled mojstrovin dvorskih livarjev in modelarjev.

INFORMACIJE: 

Dolenjski muzej Novo mesto

Muzejska ulica 7, 8000 Novo mesto

Tel. št.: 07 373 11 30

www.dolenjskimuzej.si

e-naslov: dolenjski.muzej@dolenjskimuzej.si 

Majda Pungerčar, fotografija: Bojan Križ


Vaši komentarji


© 2021 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media