Kenija – dežela kontrastov

Prosti čas | sep. '21

Masaji na tržnici prodajajo svoje izdelke.

Sredi lanskega februarja se je pet Primork odpravilo na potovanje v Kenijo, kar pomeni vzhodno Afriko, ekvator, Indijski ocean, bele plaže, slikovita plemena, narodne parke, savane, velika jezera, tropski pragozd. Poleg tega je izhodišče za vzpon na Kilimandžaro, najvišji vrh Afrike, ki je sicer v sosednji Tanzaniji ...

Z beneškega letališča smo poletele v Amsterdam in od tam še isti večer prispele v Nairobi, prestolnico Kenije. Mesto leži na nadmorski višini 1.640 metrov in je s svojimi skoraj štirimi milijoni prebivalcev največje mesto v vzhodni Afriki. Ime »Nairobi« prihaja iz masajske besede in pomeni »kraj hladnih voda«. Je sodobna, gospodarska, upravna in kulturna metropola. 

Naslednji dan smo se odpeljale na panoramski ogled mesta in si ogledale poslopje parlamenta, narodnega muzeja, kongresnega centra, poslovno središče, mestno tržnico ... Seveda smo si vzele čas tudi za obisk raznih trgovin. Človek bi pričakoval, da so cene v Keniji ugodne, pa so zelo podobne našim. Zelo nas je presenetilo, da ponekod v mestu pločniki niso asfaltirani. Je le dobro poteptana zemlja. Kako je to videti v deževnem obdobju, si niti ne predstavljamo! Kenija leži na ekvatorju in ima tropsko podnebje, ki se čez leto spreminja. Podnebje označujeta dve deževni dobi, in sicer od marca do junija pa od oktobra do konca novembra. V preostalem času leta pa je zelo vroče in suho.

Na letališču smo zamenjale nekaj evrov v kenijske šilinge. S seboj pa smo imele tudi ameriške dolarje, ki smo jih potrebovale za plačilo izletov, saj jih uporabljajo raje od evrov. V hotelu smo imele poleg prenočišča še zajtrk, druge obroke smo jedle v restavracijah, kjer dobiš »varno« evropsko hrano, saj si lahko drugače nakoplješ prebavne težave. Priporočili so nam sadje, ki ga olupimo, ob morju pa morsko hrano, pripravljeno v kokosovi omaki in z začimbami. Vodo je bilo treba kupiti ustekleničeno.

 Med Masaji

Veselile smo se obiska legendarnega rezervata Masai Mara. Prestolnico smo zapustili zgodaj zjutraj in se odpeljali z džipi proti zahodu – v kenijski del ravnine Serengeti, poraščene z nizkotravno savano in redkim drevjem. Na poti smo se ustavili za kosilo, ki so nam ga pripravili domačini. Tu smo se srečali s popotniki od vsepovsod in proti večeru skupaj prispeli na cilj. Nastanjene smo bile v prijetnem kampu v parku, obdanem z varnostno ograjo.

Hitri vlak povezuje Nairobi z Mombaso.

Naslednji dan je bil namenjen safariju. Neskončne savane, številne divje živalske vrste, raznolike ptice, v rdeče barve oblečeni Masaji – vse to naredi rezervat Masai Mara tako poseben, da vsakogar navduši. Med drugim smo videli leve, leoparde, slone, žirafe, nosoroge, zebre, antilope in še mnoge druge živali afriške divjine. Med kosilom, ki je bilo videti kot piknik v naravi, so nam družbo delale prebrisane opice in seveda poskrbele tudi za svoje izdatno kosilo ... Sprehodili smo se še do reke Mare in tam občudovali krokodile pa tudi povodne konje.

Po zajtrku nas je čakalo srečanje s člani plemena Masai v njihovi vasi. Seznanili so nas s svojim načinom življenja: ob petju so nam zaplesali tradicionalne plese, nam razkazali bivališča in nas povabili na tržnico, kjer smo lahko kupili ročno izdelane lesene maske, verižice, okraske za srečo, usnjene izdelke, oblačila rdeče barve ... Bili so zelo zgovorni in prijazni, seveda tisti, ki so govorili angleški jezik. Povedali so nam, da so ženske po poroki odgovorne za gradnjo bivališč iz lesa, blata in kravjih iztrebkov, mož pa za lov in živino. Eno dekle je tako vredno deset krav, mož pa ima lahko toliko žena, kolikor ima živine. Zanimivo je, da se s turisti pogovarjajo samo moški, ženske se držijo v ozadju.

Po vrnitvi iz rezervata smo se s hitrim sodobnim vlakom iz Nairobija odpeljale 500 kilometrov daleč na jug države do obmorskega mesta Mombasa, drugega največjega mesta v državi. Leži ob Indijskem oceanu in je najpomembnejše pristanišče vzhodne Afrike z več kot milijon prebivalci. Tokrat smo bile nastanjene v apartmaju na obrobju mesta. Takoj nam je padlo v oči, da je naselje obdano z obzidjem z velikimi železnimi vhodnimi vrati, velikim dvoriščem in čuvajnico. V preteklosti se je tu zgodilo veliko ropov in streljanj, zato so prebivalce na ta način zaščitili.

Okronani žerjav

Z lokalnim vodnikom smo se peš podale na odkrivanje starega dela Mombase, ki je na otoku, na katerem je trdnjava Fort Jesus. Zgradili so jo Portugalci v 16. stoletju in je od leta 2011 pod okriljem Unesca. Tu se prepletajo afriška, kitajska, indijska, evropska in arabska kultura. Simbol mesta Mombasa so štirje velikanski slonovi okli, zgrajeni v spomin na obisk angleške princese Margaret leta 1956.

Krokodil v reki Mara

Naslednji dan smo se s tuk-tukom zapeljale na 12 kilometrov dolgo belo peščeno plažo s številnimi hoteli, trgovskimi centri, diskotekami, zanimivimi prireditvami, športnimi dejavnostmi ... Na Diani, najbolj znani plaži, ki leži ob modro zelenem Indijskem oceanu, smo preživele še preostale dni našega bivanja v Keniji. Doživele smo veliko vročino, pestre pokrajine, prijazne Masaje, številne divje živali, mesta, obalo in morje ... Bilo je res nekaj enkratnega, zato smo si obljubile, da se v Afriko še vrnemo!

Besedilo in fotografije: Metka Pahor 


Vaši komentarji


© 2021 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media