Kako ustaviti tiho epidemijo poroznih kosti?
Duša Hlade Zore (foto: osebni arhiv)
Zlomi, grba in izrazito zmanjšanje telesne višine so še pred dobrimi tridesetimi leti veljali za povsem običajne sopotnike staranja. Osteoporoza takrat še ni bila opredeljena kot bolezen, ampak kot stanje starih žensk, pravi Duša Hlade Zore, predsednica Zveze društev bolnikov z osteoporozo Slovenije (ZDBOS). Z uvedbo naprav za merjenje kostne gostote pa se je pogled na bolezen poroznih, luknjičastih ter zato krhkih in lomljivih kosti korenito spremenil. K prepoznavnosti bolezni je veliko pripomogla tudi zveza, ki se trudi doseči, da bi bili vsi z dejavniki tveganja za osteoporozo upravičeni do brezplačnega merjenja mineralne kostne gostote.
Zaradi staranja prebivalstva je osteoporoza ena najpogostejših bolezni v razvitem svetu, ki se tudi pri nas že dobrih deset let približuje epidemičnim razsežnostim. Zlasti na udaru smo ženske, saj moške doleti le v 20 odstotkih. Imamo namreč manjšo kostno gostoto, ki se zaradi pomanjkanja hormona estrogena po menopavzi zmanjšuje še hitreje, razliko med spoloma pojasnjuje upokojena zdravnica Duša Hlade Zore. Statistični podatki so neusmiljeni: do 80. leta starosti si bosta zaradi nezdravljene bolezni kost zlomila vsaka tretja ženska in vsak peti moški.
Številni zlomi spregledani
Registra bolnikov z osteoporozo še vedno nimamo, zato ne vemo, koliko ljudi se dejansko zdravi, zagotovo pa se jih zaradi daljše življenjske dobe veliko več kot 5500, kolikor je članov 18 društev po vsej Sloveniji, pravi sogovornica. Mednarodna fundacija za osteoporozo ocenjuje, da je bilo leta 2019 v Sloveniji 100.000 bolnic in 25.000 bolnikov z osteoporozo. Po mnenju Duše Hlade Zore je delež nezdravljene osteoporoze še vedno zelo velik (po oceni stroke kar 60 odstotkov bolnikov nima diagnoze) predvsem zato, ker so številni zlomi spregledani, sploh to velja za vretenca. Poleg tega si vsi ne morejo privoščiti plačila meritve kostne gostote, pa čeprav govorimo o nekaj deset evrih. Centrov za merjenje mineralne kostne gostote z aparati DXA imamo sicer dovolj, več kot 30, kar je dvakrat več od priporočila Evropske posvetovalne skupine za osteoporozo. »Napotnica za pregled ni potrebna, merjenje pa je žal še vedno samoplačniško. Izjema so tisti, pri katerih obstaja sum, da imajo sekundarno osteoporozo, ki je posledica drugih bolezni ali jemanja nekaterih zdravil in je redkejša od primarne. Ti so upravičeni do napotnice za meritev, ki jo krije Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, opravijo jo lahko v UKC Ljubljana in po novem tudi v nekaterih centrih DXA.«
Zveza si že 13 let prizadeva, da bi bili vsi z dejavniki tveganja za osteoporozo (torej tisti, ki jim izračun FRAX pokaže veliko verjetnost zloma v naslednjih desetih letih) in ženske po 65. letu starosti upravičeni do brezplačnega merjenja kostne gostote, da bi bila to ena izmed pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. »Do dogovora žal ni prišlo, ker se vsi sodelujoči niso strinjali. Bojijo se dodatnih stroškov. Vendar bomo vztrajali naprej. Pomisleki o stroških pravočasnega odkrivanja in zdravljenja osteoporoze niso prepričljivi, stroški zdravljenja zlomov pa govorijo v prid naši pobudi: oskrba zloma kolka v Sloveniji stane tudi do 6.300 evrov, letno pa naši zdravniki obravnavajo okrog 3000 takih zlomov.« In ne smemo pozabiti, da po izsledkih raziskav »bolniki po zlomu kolka zasedejo več kot 20 odstotkov vseh postelj na travmatoloških oddelkih. Približno polovica teh bolnikov kasneje ne bo več sposobna za samostojno življenje,« je poudarila družinska zdravnica prim. Jana Govc Eržen, dr. med., nacionalna koordinatorka za preventivo kroničnih nenalezljivih bolezni odraslih.
FRAX in ultrazvočne meritve
Državnega presejalnega programa, kot so Zora, Dora, Svit, za osteoporozo torej nimamo. Trenutno si lahko starejši od 40 let pomagamo s presejalnim programom oziroma računalniškim izračunom tveganja za osteoporozne zlome FRAX (Fracture Risk Assessment Tool), ki ga predlaga stroka (vprašalnik najdete na: http://www.shef.ac.uk/FRAX/tool.aspx?country=1). Starejšim od 60 let oceno tveganja s tem programom naredijo v ambulantah družinske medicine (referenčnih ambulantah). Tistim, ki niso vešči dela z računalnikom in ne obvladajo angleškega jezika, pa pri izpolnjevanju pomagajo tudi v nekaterih društvih bolnikov z osteoporozo.
Društva sicer redno – le med epidemijo ne – organizirajo brezplačne (ali z minimalnim prispevkom, da pokrijejo stroške) preventivne presejalne ultrazvočne (UZ) meritve mineralne kostne gostote petnice po podjetjih in v prostorih društev. Vendar sogovornica opozarja, da lahko s temi rezultati osteoporozo le izključimo, ne moremo pa zanesljivo postaviti diagnoze, zato je ultrazvok primeren predvsem za ugotavljanje, kdo je v večji nevarnosti za pojav osteoporoze in posledično zlomov. »Ugotavljamo, da ljudje kljub temu najbolj zaupajo ultrazvoku, verjetno zato, ker se ob tem lahko še pogovorijo, tako da zdaj večinoma kombiniramo UZ in FRAX. Če je tveganje za osteoporozo oziroma zlom večje od desetih odstotkov, priporočamo pregled pri zdravniku, ki lahko že na osnovi izračuna FRAX predpiše zdravilo.« Merjenje kostne gostote z aparati DXA ni pogoj za predpis zdravila, je pa meritev koristna za nadzor zdravljenja in seveda takrat, ko je tveganje za zlom povečano, poudarja predsednica. Število zlomov zaradi osteoporoze in tudi poslabšanje kakovosti življenja tako bolnika kot svojcev bi namreč s pravočasno diagnozo in zdravljenjem lahko precej zmanjšali.
Osteoporoza postaja eden glavnih zdravstvenih problemov razvitih družb, pa opozarja endokrinolog izr. prof. dr. Tomaž Kocjan, dr. med., s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana. »Po 40. letu se začne fiziološko manjšanje kostne mase, ki traja do konca življenja. Nizka kostna masa in porušena mikroarhitektura kostnega tkiva vodita do povečane lomljivosti kosti. Zlomom zaradi krhkosti kosti rečemo osteoporozni zlomi – ti nastajajo že zaradi sile, enake ali celo manjše kot pri padcu s stojne višine. Najpogostejši so zlom zapestja, vretenc, kolka in proksimalne nadlahtnice. Vsaka tretja 50-letna ženska in vsak šesti enako star moški bosta do konca življenja utrpela vsaj en osteoporozni zlom.« Manjšanje kostne mase vodi v primarno osteoporozo, tveganje za njen nastanek pa je po besedah dr. Kocjana v veliki meri odvisno od največje kostne mase, dosežene v mladosti, in od hitrosti izgube kosti med staranjem. Na zdravje kosti v starosti je torej treba misliti že v mladosti!
Na vse dejavnike tveganja za razvoj osteoporoze, kot so starost, spol, dednost, predhodni zlomi, rasa, zgodnja menopavza, nekatere bolezni in dolgotrajno zdravljenje z nekaterimi zdravili, ne moremo vplivati, na mnoge pa lahko. Znano je namreč, da alkohol, kajenje, visoka telesna teža, nepravilna prehrana, premalo kalcija in magnezija ter vitamina D, bolezni prehranjevanja, premalo gibanja in pogosti padci na kosteh naredijo veliko škode. Za kosti lahko največ naredimo z zdravim življenjskim slogom v vseh življenjskih obdobjih in preventivnim ugotavljanjem prisotnosti sprememb v kosteh.
Po postavljeni diagnozi
Na voljo imamo vse sodobne terapije, zdravila krije zdravstveno zavarovanje. Izjemno pomembno pa je, da so bolniki z osteoporozo dobro poučeni o pomenu rednega in pravilnega jemanja zdravil, da upoštevajo vsa zdravnikova priporočila in da samovoljno ne prekinejo zdravljenja. Pomembno je tudi, da se redno gibajo, zanje so primerni tek, hoja, ples, igranje z žogo, vaje z utežmi in vaje za ravnotežje.
