Spet priznana pravica do invalidnine za telesno okvaro zaradi bolezni ali poškodbe zunaj dela 

Dobro je vedeti | sep. '21

Novela ZPIZ-2J je v prehodno določbo Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju spet uvrstila pravico do invalidnine za telesno okvaro, ki je posledica bolezni ali poškodbe zunaj dela. Tako se vzpostavlja sistem pravice, kot je veljal že leta 1973 in vse do konca leta 2012.

Pravica do invalidnine (denarnega nadomestila) za telesno okvaro kot pravica iz obveznega zavarovanja je bila leta 1959 nova pravica v invalidskem zavarovanju, saj se je v podobni obliki, kot jo poznamo danes (torej kot neka vrsta odškodnine za prizadetost in težave, ki jih ima zavarovanec zaradi telesne okvare v zasebnem življenju, ne glede na to, ali ima telesna okvara vpliv na zavarovančevo delovno zmožnost), prvič pojavila v zveznem predpisu Zakona o invalidskem zavarovanju, ki se je uporabljal od 1. januarja 1959 do 31. decembra 1964. Tako je bila zavarovana zavarovančeva telesna celovitost in ne samo njegova delovna zmožnost. Pogoj je bil, da znaša telesna okvara najmanj 30 odstotkov ne glede na vzrok nastanka (poškodba pri delu ali poklicna bolezen, bolezen ali poškodba zunaj dela), pri čemer je bil zahtevan pogoj določene pokojninske dobe, če je telesna okvara nastala zaradi bolezni ali poškodbe zunaj dela. Prav tako je bilo določenih osem stopenj telesnih okvar od 30 odstotkov do 100 odstotkov telesne okvare in prav tako seznam, na katerem so bile določene vrste in stopnje telesnih okvar. Invalidnina je bila odmerjena ne glede na vzrok, kar je pomenilo enak znesek, ne glede na to, ali je bila telesna okvara posledica bolezni ali poškodbe pri delu. Pravica do invalidnine je bila samostojna pravica in jo je lahko zavarovanec užival kot edino pravico ali kot dodatno pravico k drugi pravici iz invalidskega zavarovanja. Obdržal jo je tudi, ko je pridobil pravico do starostne ali družinske pokojnine.

Prav tako je enako pravico določal zvezni predpis Temeljni zakon o invalidskem zavarovanju, ki se je uporabljal od 1. januarja 1965 do 31. decembra 1972, s to razliko, da je druga novela tega temeljnega zakona dne 14. januarja 1967 ukinila pravico do invalidnine za telesno okvaro, ki je bila posledica bolezni ali poškodbe zunaj dela, tako da je od 14. januarja 1967 pravico do invalidnine za najmanj 30-odstotno telesno okvaro pridobil le zavarovanec za poškodbo pri delu ali poklicno bolezen. Zavarovanci, ki so do 13. januarja 1967 pridobili pravico do invalidnine za najmanj 30-odstotno telesno okvaro zaradi bolezni ali poškodbe zunaj dela, so obdržali to pravico še naprej. Od 14. januarja 1967 do 31. decembra 1972 torej ni bilo te pravice, če je bila posledica telesne okvare bolezen ali poškodba zunaj dela.

V nadaljevanju je bila invalidnina urejena v zveznem predpisu Zakona o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki se je uporabljal od 1. januarja 1973 do 30. junija 1983, in natančneje v Statutu skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki je bil v uporabi od 1. januarja 1973 do 31. decembra 1983, in je že imela tako ureditev, kot jo je poznal ZPIZ-1, in sicer je zavarovanec pridobil pravico do invalidnine za telesno okvaro, ki je nastala med zavarovanjem, pri čemer je morala telesna okvara znašati 30 odstotkov, če je bila posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, pogoj pokojninske dobe pa ni bil zahtevan. Če je bila telesna okvara posledica bolezni ali poškodbe zunaj dela, je morala znašati najmanj 50 odstotkov, zavarovanec pa je moral dopolniti tudi določeno pokojninsko dobo, ki je bila določena za pridobitev pravice do invalidske pokojnine. Prav tako je na višino invalidnine vplival vzrok nastanka telesne okvare. Leta 1973 je bila torej invalidnina določena v dveh različnih zneskih za isto stopnjo telesne okvare, upoštevajoč vzrok nastanka telesne okvare.

Nadalje je zvezni Zakon o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki se je uporabljal od 1. julija 1983 do 31. marca 1992, oziroma natančneje Statut skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki je veljal od 1. januarja 1984 do 31. marca 1992, še naprej določal enake pogoje za pridobitev te pravice, kot so bili določeni v prejšnjem statutu. Novost je bila sprejetje Samoupravnega sporazuma o seznamu telesnih okvar, ki so ga sklenile skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SFRJ in se je uporabljal od 1. julija 1983. Gre za prav isti Samoupravni sporazum o seznamu telesnih okvar, ki je bil leta 1989 noveliran in se ga pri določanju vrst in stopenj telesnih okvar uporablja še danes.

Tudi prvi samostojni in celoviti slovenski sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki je bil sprejet z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-92) in je veljal od 1. aprila 1992 do 31. decembra 1999, nadaljuje institut enake pravice do invalidnine, kot je bila določena leta 1973, prav tako Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1), ki je veljal od 1. januarja 2000 do 31. decembra 2012.

Po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), ki velja od 1. januarja 2013, pravica do invalidnine za telesno okvaro ni več pravica iz obveznega zavarovanja, kot je bila določena vse od leta 1959 naprej. ZPIZ-2 je v prehodni določbi določil, da je do uveljavitve predpisov s področja varstva invalidov, ki bodo uredili postopke ugotavljanja vrste in stopnje telesnih okvar, mogoče pridobiti pravico do invalidnine za telesno okvaro le, če je ta posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. Pogoji so enaki, kot jih je pred tem določal ZPIZ-1, prav tako se za določitev vrste in stopenj telesnih okvar uporablja Samoupravni sporazum o seznamu telesnih okvar iz leta 1983.

S sprejemom Zakona o spremembah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2J), ki velja od 7. avgusta 2021, je mogoče ponovno pridobiti pravico do invalidnine za telesno okvaro, ki je posledica bolezni ali poškodbe zunaj dela. To pomeni, da te pravice zaradi bolezni ali poškodbe zunaj dela ni bilo mogoče pridobiti le v obdobju od 14. januarja 1967 do 31. decembra 1972 (to je 5 let, 11 mesecev in 17 dni) ter od 1. januarja 2013 do 6. avgusta 2021 (to je 8 let, 7 mesecev in 6 dni). Ta pravica zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni torej velja že 62. leto, medtem ko ta pravica zaradi bolezni ali poškodbe zunaj dela ni veljala 14 let, 6 mesecev in 23 dni, torej velja slabih 47 let.

Zakonodajalec se je v letu 2012, ko je sprejemal ZPIZ-2, zagotovo vprašal, ali je to res še vedno pravica, ki bi spadala v sam pokojninsko-invalidski sistem, zato jo je izločil iz pravic obveznega zavarovanja ter predvidel drugačno ureditev tega sistema, ki pa do danes še ni bila uresničena. Ker ni bila uresničena, je predlagatelj ZPIZ-2J spet vzpostavil sistem, kot je veljal že leta 1973.

Kaj prinaša ZPIZ-2J

ZPIZ-2J spreminja obstoječi predpis ZPIZ-2 na način, da lahko zavarovanci od 7. avgusta 2021 naprej spet pridobijo pravico do invalidnine za telesno okvaro, ki je posledica bolezni ali poškodbe zunaj dela, pri čemer se pri pripravi izvedenskih mnenj do uveljavitve novega seznama o vrstah in stopnjah telesnih okvar uporablja Samoupravni sporazum o seznamu telesnih okvar, torej predpis iz leta 1983.

Pravico do invalidnine bodo zavarovanci lahko pridobili v skladu z določbami 143. do 145., 147. in 149. člena ZPIZ-1.

Pogoji za pridobitev pravice do invalidnine za telesno okvaro, ki je posledica bolezni ali poškodbe zunaj dela, so pri zavarovancu naslednji:

  • telesna okvara mora nastati med zavarovanjem,
  • znašati mora najmanj 50 odstotkov,
  • zavarovanec mora imeti ob nastanku telesne okvare dopolnjeno pokojninsko dobo, ki je določena za pridobitev pravice do invalidske pokojnine, ne glede na to, ali ta okvara povzroča invalidnost ali ne,
  • prav tako mora biti izpolnjen pogoj pretežnosti zavarovanja za širši obseg pravic.

Če je telesna okvara nastala pred vključitvijo v zavarovanje, zavarovanec ne pridobi pravice do invalidnine za telesno okvaro. Če se je taka telesna okvara poslabšala med zavarovanjem, je invalidnina odmerjena za telesno okvaro, ki jo predstavlja poslabšanje.

Zavarovanec, ki je imel pred vključitvijo v zavarovanje poškodovano oko, uho, roko, nogo ali drug parni organ in si kasneje poškoduje še drug enak organ, lahko izjemoma pridobi pravico do invalidnine za telesno okvaro obeh organov.

Če gre za uživalca pokojnine (starostne ali predčasne ali invalidske ali sorazmernega dela te pokojnine na podlagi Uredbe 883/04), je 50-odstotna telesna okvara lahko nastala v času uživanja pokojnine. Če je telesna okvara nastala v času uživanja pokojnine, se v postopku pogoj pokojninske dobe ne ugotavlja (pasivno zavarovanje). Če je tak uživalec pokojnine uveljavil pravico do vdovske pokojnine, ker je ta zanj ugodnejša, ima prav tako pravico do invalidnine in se pokojninske dobe na dan nastanka telesne okvare prav tako ne ugotavlja.

Vlogo vložijo zavarovanci sami

Glede na to, da je ZPIZ-2J začel veljati 7. avgusta 2021, bo zavod pravico do invalidnine za telesno okvaro zaradi posledic bolezni ali poškodbe zunaj dela priznal in izplačeval največ od 7. avgusta 2021 naprej, če bo zahteva vložena vključno do 31. januarja 2022 in če je telesna okvara takrat že obstajala. Ta datum je določen na podlagi splošne določbe, po kateri je mogoče izplačilo invalidnine največ od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in za šest mesecev nazaj, in sicer ob pogoju, da je telesna okvara takrat že obstajala, torej največ od 7. avgusta 2021 naprej. Tudi za vse kasneje vložene zahteve bo zavod invalidnino izplačeval od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in največ za šest mesecev nazaj, in sicer ob pogoju, da je telesna okvara takrat že obstajala oziroma je nastala več kot šest mesecev pred vložitvijo zahteve.

Če pa gre za novonastalo telesno okvaro, pravica do invalidnine pripada od dneva nastanka telesne okvare in jo zavod tudi izplača od dneva nastanka telesne okvare. Le če bi bila zahteva vložena toliko kasneje ali pa bi bilo v postopku ugotovljeno, da je telesna okvara nastala že več kot šest mesecev pred vloženo zahtevo, bo izplačilo invalidnine od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in največ za šest mesecev nazaj.

Vlogo bodo morali vložiti zavarovanci sami, prav tako bodo morali priložiti pooblastilo, če bo vlogo zanje vložil sorodnik kot pooblaščenec.

Če so zavarovanci v času od 1. januarja 2013 do 6. avgusta 2021 dobili negativno odločbo zavoda, morajo torej vložiti novo zahtevo za priznanje pravice do invalidnine za telesno okvaro, pri čemer ni treba prilagati medicinske dokumentacije, saj bo pri izdaji odločbe poleg ostalih pogojev upoštevano izvedensko mnenje, ki je bilo na podlagi takrat predložene medicinske dokumentacije izdano v predhodnem postopku. Če zavarovanci razpolagajo z novo medicinsko dokumentacijo, ki bi lahko vplivala na že podano izvedensko mnenje o telesni okvari, jo lahko priložijo vlogi. V tem primeru bo najprej podano novo izvedensko mnenje, nato pa bo ob upoštevanju ostalih pogojev izdana odločba.

Če je imel zavarovanec že priznano pravico do invalidnine za telesno okvaro, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, bo treba v primeru nove telesne okvare zaradi posledic bolezni ali poškodbe zunaj dela izračunati invalidnino za kombiniran vzrok glede na skupni odstotek vseh telesnih okvar. To pomeni, da ni seštevanja zneskov invalidnine za telesno okvaro za poškodbo pri delu in za telesno okvaro za bolezen, ampak bo opravljen matematični izračun glede na skupni odstotek telesnih okvar, upoštevajoč vzrok, ki se deli s skupnim odstotkom vseh telesnih okvar. Izračunani delež za posamezen vzrok se nato množi s skupnim odstotkom telesne okvare, ki je izračunan po pravilih za seštevanje odstotkov telesnih okvar po Samoupravnem sporazumu o seznamu telesnih okvar.

Uskladitve invalidnin od ZPIZ-1 naprej

Invalidnine so se od ZPIZ-1, to je od 1. januarja 2000 naprej, usklajevale enako, kot so se usklajevale pokojnine. Od 1. januarja 2008 naprej so se usklajevale po Zakonu o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom in so bile nazadnje usklajene 1. julija 2011 na podlagi Sklepa o usklajenih višinah transferjev, ki so določeni v nominalnih zneskih, ter o odstotku uskladitve drugih transferjev posameznikom in gospodinjstvom od 1. julija 2011 naprej. Glej Tabelo 1.

Tabela 1

 

 

Telesna okvara

 

 

Znesek invalidnine (v evrih), če je telesna okvara posledica:

 

poškodbe pri delu ali poklicne bolezni      bolezni ali poškodbe zunaj dela

Stopnja

Odstotek

1.

100

99,48

69,64

2.

90

91,20

63,83

3.

80

82,90

58,02

4.

70

74,61

52,23

5.

60

66,32

46,43

6.

50

58,02

40,62

7.

40

49,75

34,81

8.

30

41,46

29,02

ZPIZ-2 je v prehodnih določbah določil, da uživalcem invalidnin, ki so pridobili pravico po predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona (do 31. decembra 2012), invalidnina za telesno okvaro izplačuje v znesku, kot je bil določen za zadnji mesec pred uveljavitvijo tega zakona, torej za december 2012.

Veljavni ZPIZ-2 torej ne vsebuje pravne podlage za usklajevanje invalidnin, saj ne določa, da se usklajujejo kot pokojnine, niti ne predpisuje drugačnega načina usklajevanja invalidnin. Ne glede na to pa so bile invalidnine za telesno okvaro zaradi posledic poškodbe pri delu ali poklicne bolezni ter bolezni ali poškodbe zunaj dela izredno usklajene 1. januarja 2019, in sicer na podlagi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov za leti 2018 in 2019, ki je določil, da so v letu 2019 invalidnine ne glede na določbe ZPIZ-2 (ki ne določajo usklajevanja invalidnin) usklajene na način in v roku, kot je v 105. in 106. členu ZPIZ-2 določeno za usklajevanje pokojnin. Zato so bile invalidnine 1. januarja 2019 usklajene za 2,7 odstotka, kot so bile z istim datumom redno usklajene tudi pokojnine.

Na podlagi navedenega je bil sprejet Sklep o uskladitvi in zneskih invalidnin za telesno okvaro od 1. januarja 2019, po katerem invalidnina znaša - glej Tabelo 2.

Tabela 2

 

 

Telesna okvara

 

 

Znesek invalidnine (v evrih), če je telesna okvara posledica:

 

poškodbe pri delu ali poklicne bolezni      bolezni ali poškodbe zunaj dela

Stopnja

Odstotek

1.

100

102,17

71,52

2.

90

93,66

65,55

3.

80

85,14

59,59

4.

70

76,62

53,64

5.

60

68,11

47,68

6.

50

59,59

41,72

7.

40

51,09

35,75

8.

30

42,58

29,80

Nov seznam telesnih okvar na vidiku

ZPIZ-2J vzpostavlja pravno podlago tudi za uveljavitev novega seznama telesnih okvar, zato lahko pričakujemo, da bo Samoupravni sporazum o seznamu telesnih okvar iz leta 1983 počasi le nadomeščen z novim seznamom telesnih okvar.

Kako in na kakšen način bodo predpisi s področja varstva invalidov dejansko tudi uredili postopke uveljavljanja in ugotavljanja vrste ter stopnje telesnih okvar in tudi (morebitno) denarno nadomestilo, ne vemo, saj tak predpis še ni predviden. Smiselno bi bilo razmisliti, da je ta pravica v celoti urejena zunaj sistema pokojninsko-invalidskega zavarovanja, s tem pa tudi neodvisno od dopolnjene pokojninske dobe, vendar ob upoštevanju nekega drugačnega pogoja, kar pa bo verjetno težje uresničiti glede na dolgoletno zgodovino te pravice in glede na dejstvo, da je ta pravica v celoti spet v ZPIZ-2, pa čeprav v prehodnih določbah.

Število uživalcev invalidnine

V letu 2020 je bilo povprečno število uživalcev invalidnin za telesno okvaro ne glede na vzrok 39.864, pri čemer pa pričakujejo, da bo ta številka do konca leta 2021 poskočila. Za primerjavo navajajo, da je to pravico leta 2012, torej pred ukinitvijo te pravice za bolezen in poškodbo zunaj dela, prejemalo povprečno 56.241 upravičencev.

Anamarija Tivold Plevel 


Vaši komentarji


© 2021 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media