Velik dosežek za skupnost gluhih

sep. '21

Matjaž Juhart

Slovenija je peta država v Evropi, ki ima v ustavo vpisano pravico do uporabe in razvoja slovenskega znakovnega jezika, ter prva država na svetu, ki ima ustavno zaščiten jezik gluhoslepih.

Pri nas živi okoli 200.000 oseb z okvaro sluha, med njimi je okoli 1500 gluhih, za katere je slovenski znakovni jezik (SZJ) materni jezik, ki ga uporabljajo kot primarno sredstvo sporazumevanja. Osebe z izgubo sluha so zaradi ovir v komunikaciji še vedno močno prikrajšane na marsikaterem področju v družbi. Gluhota vpliva na duševno zdravje, posebej boleča je socialna izključenost. Gluhi so zaradi neustreznega izobraževanja v primerjavi z drugimi invalidi najslabše izobraženi – 89 odstotkov jih ima največ srednjo poklicno šolo, le manj kot odstotek jih ima zaključeno univerzitetno izobrazbo. To ima številne neugodne posledice, kot so slabša pismenost, zaposlovanje na slabših delovnih mestih, nizek socialni status, otežen dostop na trg dela …

Eden od pomembnih korakov na poti k zagotavljanju enakih možnosti za osebe z izgubo sluha in njihovemu lažjemu vključevanju v družbo je bila dopolnitev ustave s pravico do uporabe in razvoja slovenskega ter italijanskega in madžarskega znakovnega jezika, ki ga uporabljajo osebe z izgubo sluha na območjih, kjer živita italijanska ali madžarska narodna skupnost. Ustavni zakon so v državnem zboru razglasili 4. junija letos.

 Kretanje je bilo prepovedano

Po besedah Matjaža Juharta, sekretarja Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, ki je bila pobudnica dopolnitve ustave in letos praznuje častitljivo 90. obletnico delovanja, si bodo še naprej prizadevali za prilagoditev zakonodaje na področju izobraževanja in dostopnosti do informacij. Želijo namreč, da imajo gluhi otroci pravico do izobraževanja v svojem maternem jeziku in da SZJ postane zanje poseben predmet, tako kot je to za slišeče otroke slovenščina. Juhart je poudaril tudi pomen dostopnosti informacij za gluhe, da jim je zagotovljeno tolmačenje na vseh področjih družbenega življenja in da so tudi televizijske oddaje opremljene s podnapisi.

Z vpisom v najvišji pravni akt je bila skupnosti gluhih priznana pravica do svobodne uporabe maternega jezika in s tem dan temelj za njegov nadaljnji razvoj. Juhart je povedal, da je jezikovna opremljenost gluhih zelo slaba: »Skupnost gluhih je do danes razvila le okoli 20.000 kretenj, kar ustreza besednjaku osnovnošolca. Za primerjavo: slovenščina ima več kot 500 tisoč besed, angleščina pa več kot milijon.« Gluhi imajo pogosto težave z razumevanjem slovenščine, ki zanje ni primarno sredstvo sporazumevanja.

Glavni vzrok za zaostanek v razvoju SZJ je po besedah sekretarja dejstvo, da je bil v preteklosti dolgo diskriminiran, razumeli so ga le kot pripomoček za sporazumevanje, njegova raba je bila v izobraževanju gluhih več kot stoletje prepovedana. Stroka je namreč menila, da je otroke treba poučevati samo z govorno metodo. Kot je pripomnil Juhart, ki se je rodil gluhim staršem, so njegovo mamo učitelji v šoli za gluhe še tepli s šibo po prstih, če je kretala. Sicer pa opaža, da se je v družbi odnos do SZJ izboljšal, uči se ga tudi veliko slišečih. Njegova ustavna zaščita je nedvomno temelj za boljšo prihodnost skupnosti gluhih, zlasti mlajših generacij, ki jim bo omogočila, da bodo lahko razvile vse svoje potenciale.

Nekaj dejstev o slovenskem znakovnem jeziku:

Leta 2002 je bil sprejet Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika, ki je omogočil njegovo uveljavljanje v javnem in zasebnem življenju. Leta 2014 je vlada razglasila 14. november za nacionalni dan znakovnega jezika, čez tri leta pa je bil slovenski znakovni jezik vpisan v register nesnovne kulturne dediščine. Multimedijski praktični slovar znakovnega jezika smo dobili leta 2003, leta 2019 pa še Priročno video slovnico slovenskega znakovnega jezika.

Tanja Pihlar, fotografija: osebni arhiv M.J.


Vaši komentarji


© 2021 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media