Upravni odbor podprl predsednika

Dobro je vedeti | sep. '21

ZDUS

Upravni odbor Zveze društev upokojencev Slovenije (Zdus) še naprej podpira predsednika Janeza Sušnika. Tako je na seji, ki je potekala 19. avgusta, sklenilo vseh 13 predstavnikov pokrajinskih zvez in tako zavrnilo poziv k odstopu, ki ga je v javnem pismu zahtevalo nekaj nekdanjih funkcionarjev Zdusa.

Na novinarski konferenci po seji je Janez Sušnik povedal, da mu je upravni odbor že pred dvema mesecema, ko so razpravljali o podobnem pozivu, zagotovil stoodstotno podporo. Poziv k odstopu je kategorično zavrnil, saj da je edini organ, ki lahko izglasuje njegovo nezaupnico, zbor članov. Dodal je še, da ta poziv razume kot poskus političnega prevzema zveze, saj je pričakovati, da bo po končanem predsedovanju Slovenije Evropski uniji prišlo do usklajenih akcij za zrušitev aktualne vlade, drugo leto pa je že volilno leto.

Ob tem je Mirko Miklavčič, predsednik PZDU južna Primorska, spomnil, da je večina podpisnikov javnega pisma leta 2016 zasedala visoke položaje v organih Zdusa in takrat se je »delalo kar vse po domače«. Kot eden izmed podpredsednikov zveze je kolege opominjal, da je tako početje sprto s statutom, ne nazadnje pa tudi z zakonskimi akti, a mu ni nihče prisluhnil. »Ker nisem želel biti vpleten v nečedne posle, sem s funkcije podpredsednika odstopil. Danes pa ti isti ljudje pozivajo k odstopu predsednika Sušnika, ki mu je uspelo v tem času konsolidirati finančno stanje zveze, ki je bilo porazno. Lahko rečem le, da je poziv teh ljudi sprevrženo dejanje!«

Podpredsednica Vera Pečnik je na vprašanje, kakšni so odzivi na pismo »na terenu«, odgovorila, da so vse pokrajinske zveze na strani vodstva zveze, seveda pa se najdejo povsod tudi nezadovoljni posamezniki. Zavrnila je tudi očitke o »zlizanosti« Zdusa s politiko. »Toliko kritik, kot jih je z naše strani deležna trenutna vlada, ni bila deležna skoraj nobena druga vlada doslej. Oddali smo kopico pripomb k številnim zakonom: o dolgotrajni oskrbi, o nacionalnem demografskem skladu, o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, o E-oskrbi in k Resoluciji o nacionalnem programu socialnega varstva 2021–2030. Nikjer niso upoštevali argumentiranih pripomb naših komisij.«

Besedilo in fotografija: Č. K.

Nezadovoljni z vodenjem

V javnem pismu nekaj nekdanjih funkcionarjev Zdusa ocenjuje, da vodstvo zveze podpira ukrepe vlade in državnega zbora, ki niso v korist prebivalstvu, zato Janeza Sušnika poziva k odstopu. Zdus kot najbolj množična humanitarna organizacija civilne družbe v Sloveniji bi moral biti najglasnejši zagovornik pravic starejših v soglasju z mladimi, namesto tega je zašel v krizo upravljanja in vodenja, so zapisali. »Izgubil je razvojni potencial, članstvo je nezadovoljno s pojavnostjo zveze v javnosti, s podporo zakonom in ukrepom, ki niso v korist prebivalstvu, predsednik Zdusa koketira s političnimi strankami.« Ker vodstvo zveze ne upošteva njihovih predlogov, strokovnjaki v delovnih telesih napovedujejo odstope, poleg tega je prvič v zgodovini organizacije častno razsodišče Zdusa zaradi odklonov od poslanstva in določil statuta izreklo opomin predsedniku zveze, je še zapisano v pismu, pod katerega so se podpisali dr. Mateja Kožuh Novak, Aldo Ternovec, Tomaž Banovec, Milan Krajnc, Slavica Golob, Jože Gašperšič, Nevenka Doblekar, Emil Hedžet in Alojz Vitežnik. A. Ž.

Omejevanje soodločanja uporabnikov zdravstvenih storitev

Zveza društev upokojencev Slovenije se ne strinja s predlogom novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, in predlaga ministrstvu za zdravje, da predlog umakne iz nadaljnje obravnave.

Zdus ugotavlja, da se v predlogu spreminja samo člen, ki določa, kdo upravlja oziroma gospodari z zbranim denarjem iz prispevne stopnje za obvezno zdravstveno zavarovanje, ni pa izboljšav sistema zdravstvenega varstva v korist pacientov.

Predvsem se ne strinja z ukinitvijo Skupščine Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki naj bi jo nadomestili z novim 11-članskim svetom. Poleg zmanjšanja števila članov v najvišjem organu upravljanja (s 45 na 11) se spreminja tudi struktura zastopnikov posameznih skupin zavarovancev. V svetu naj bi bili štirje predstavniki zavarovancev, in sicer po en predstavnik zaposlenih, študentov, upokojencev in invalidov, trije predstavniki delodajalcev, od katerih dva imenujejo delodajalska združenja in enega vlada, ter štirje predstavniki vlade.

Tako bi imeli upokojenci kot najštevilčnejša skupina zavarovancev v državi v najvišjem organu upravljanja nosilca obveznega zdravstvenega zavarovanja le enega predstavnika. Tako bodo vpliv ter možnosti upokojencev in tudi drugih skupin zavarovancev zmanjšani na minimum, občutno pa povečan vpliv vlade, ki ima že zdaj kot ustanoviteljica javnih zdravstvenih zavodov vse možnosti vplivanja in odločanja o njihovem delovanju in razvoju.

V sedanji skupščini lahko vsaj deloma vplivajo na vprašanja zdravstvene varnosti ter dostopnosti do zdravstvenih storitev. To lahko dosegajo tudi s posrednim vplivanjem na vsebino Splošnega dogovora, ki ureja odnose med predstavniki izvajalcev zdravstvenih storitev in plačnikom storitev iz javnih sredstev. Novela zakona te možnosti zelo omejuje, menijo v Zdusu, in dodajajo, da je glavni ali celo edini razlog za spremembe zakona le podržavljenje področja. Z morebitnim sprejemom predlaganega zakona bi se Slovenija pridružila nekaterim državam s povsem etatističnim modelom vodenja in upravljanja zdravstvenega sistema (Anglija, Irska), v katerem so vse odločitve v rokah vladajoče koalicije.

Zdus zato ministrstvu predlaga, naj raje pripravi nov zakon, v katerem naj uredi že desetletja odprta vprašanja, kot so določitev mreže javne zdravstvene dejavnosti, določitev normativov in standardov storitev, doslednejša razmejitev javne in zasebne zdravstvene dejavnosti, načrtovanje razvoja zmogljivosti, uresničevanje prednostnih razvojnih področij, kot je primarna zdravstvena dejavnost.

Rosvita Svenšek in Janez Sušnik

Dohodki bi morali zadoščati za dostojno preživetje

Sistemsko bi bilo treba urediti, da bi ljudje ali s plačami ali s pokojninami zaslužili življenjski minimum, ki zagotavlja preživetje, in ne bi več potrebovali materialne pomoči, meni Komisija za zdravstveno in socialno varstvo pri Zdusu, ki je razpravljala o predlogu Programa za odpravljanje materialne prikrajšanosti v obdobju 2021–2027.

Ugotavljajo namreč, da je materialna prikrajšanost starejših in upokojencev iz leta v leto večja. Že nekaj let revščina med starejšimi, posebej med starejšimi ženskami in tistimi, ki živijo sami, narašča. Poleg tega ljudje izgubljajo svoje dostojanstvo, saj kljub zasluženemu pokoju brez pomoči RK in Karitasa ne morejo preživeti.

Zdus zato predlaga, da:

- Ekonomsko-socialni svet (ESS) v svojih programih upošteva realne vrednosti pokojnin z doslednim usklajevanjem z rastjo plač in odpravo posledic »zamrznjenih pokojnin« v preteklem obdobju;

- se najnižje pokojnine za polno delovno dobo dvignejo na »življenjski minimum« za preživetje, ki bo pokrival nujne materialne in druge potrebe upokojencev;

 - se del vdovskih pokojnin dvigne s 15 na vsaj 25 odstotkov od vdovske pokojnine;

- se ponovno uvedejo seniorske olajšave pri dopolnjenem 70. letu, ki so bile v letu 2014 ukinjene;

- se spoštuje 95. člen sistemskega zakona, kjer naj se letni dodatek izplačuje po določilih zakona, tako kot ga dobivajo delavci;

- se ponovno uvedejo pravice do pogrebnine in posmrtnine za vse upravičence ne glede na socialni status;

- se ponovno vzpostavi register gospodinjstev v Sloveniji tudi za potrebe vodenja socialne politike;

- se zagotovita dosegljivost in dostopnost do storitev e-oskrbe z možnostjo opremljenosti in usposobljenosti za njihovo uporabo;

- se sprejme novi Pravilnik o pravici do ortopedskih in inkontinenčnih pripomočkov glede na potrebe uporabnika;

- so predstavniki Zdusa v organih, ki obravnavajo socialno politiko in položaj starejših ljudi;

- se ustanovi urad za starejše, ki bo sodeloval pri pripravi ukrepov za ustvarjanje boljših razmer za delovanje starejših in prilagajanje demografskim spremembam za aktivno staranje.

Rosvita Svenšek

Za večjo varnost v prometu 

Po podatkih je v Sloveniji več kot 351.955 ali skoraj 26 odstotkov imetnikov vozniških dovoljenj starejših od 61 let. V prihodnjih letih pa se bo ta delež še povečal. Da bi starejši vozniki in voznice čim dlje ostali mobilni in tako ohranili samostojnost, obenem pa bi se počutili varne na cestah, so na Javni agenciji Republike Slovenije za varnost prometa v sodelovanju z Zvezo društev upokojencev Slovenije in drugimi deležniki pripravili projekt z naslovom Sožitje, za večjo varnost v cestnem prometu.

V sklopu projekta vabijo na brezplačno virtualno predavanje o zdravstvenih kriterijih za varno udeležbo v prometu, ki bo v torek, 21. septembra 2021, od 10. do 11. ure. Na predavanju, ki bo potekalo prek Zooma, bodo udeleženci izvedeli, kateri so najpogostejši vzroki prometnih nesreč pri voznikih, starejših od 65 let, poleg tega bodo osvežili znanje o tem, kakšni so kriteriji za kontrolne znanstvene preglede in kako podaljšati veljavnost vozniškega dovoljenja. Če se želite udeležiti predavanja, izpolnite obrazec na spletni strani: https://www.avp-rs.si/dogodek.


Vaši komentarji


© 2021 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media