Kako porazdeliti breme oskrbovanja?
DOLGOTRAJNA OSKRBA V SLOVENIJI
Oskrbovanje dolgotrajno bolnega ali starostno opešanega družinskega člana običajno prevzame eden izmed sorodnikov – največkrat ostareli zakonec ali odrasla hči. Da v to zahtevno družinsko nalogo vključi tudi druge domače in zunanje ljudi, je enako potrebno, kot da pri gospodinjskem delu sodelujejo žena, mož in otroci. Nekaterim je to uspelo – njihove izkušnje nam kažejo, koga je mogoče vključiti v pomoč pri oskrbovanju in kako to storiti.
V Sloveniji je v domači družinski oskrbi dobrih 60.000 starostno opešanih in kronično bolnih ljudi. To so trije odstotki prebivalstva, en odstotek pa v domovih za stare ljudi. Takšno je tudi evropsko povprečje potrebe po dolgotrajni oskrbi. Evropski podatki kažejo, da te tri odstotke prebivalstva v domači oskrbi oskrbuje kar deset odstotkov prebivalstva – vsakega torej povprečno več kot trije družinski člani. Še nadaljnjih deset odstotkov prebivalstva pa so sorodniki in ožji prijatelji teh, ki so v domači oskrbi – ti ne sodelujejo pri sami oskrbi, ampak morda oskrbovanca kdaj obiščejo, vsekakor pa so seznanjeni z njegovo odvisnostjo od pomoči. Podatke o oskrbovalcih zbira Eurocarers, evropsko združenje družinskih in drugih neformalnih oskrbovalcev. Z njimi se ujemajo tudi slovenske raziskave: 200.000 ljudi pri nas torej redno sodeluje pri domači družinski oskrbi, nadaljnjih 200.000 je čustveno ali socialno povezanih s svojcem v domači oskrbi.
Prikazan je samo večji odlomek članka. Ogled celotnih člankov je na voljo naročnikom, ki se za ogled članka v celoti lahko prijavijo tu.
Za prijavo potrebujete naročniško številko in PIN. Če ste naročnik, lahko za pridobitev številke PIN pošljete svoje podatke (ime, naslov, naročniška številka) na e-naslov evzajemnost@vzajemnost.si.
Če niste naročnik, se lahko naročite tu.