Imunski sistem ne pozna bližnjic

Dobro počutje | okt. '21

Naše telo nenehno napadajo vsiljivci (virusi, bakterije ...) in mora nanje takoj in sproti odgovarjati. Od dobre organizacije in sinergičnega delovanja obrambnega sistema je odvisno, ali bo telo v spopadu z vsiljivci iz boja izšlo kot zmagovalec ali poraženec. Pa naj gre za prehlad, gripo ali raka. Pomembno je uživati raznovrstne, polnovredne in uravnotežene obroke hrane.

 Za dobro delovanje imunskega sistema je nujno usklajeno delovanje več organov in tkiv: bezgavk, limfnih žil, vranice, kostnega mozga, priželjca (timusa), mandeljnov ter skupkov imunskih celic v sluznici dihal in črevesnih celicah. Usklajevalec delovanja imunskega sistema je žleza priželjc ali timus, ki izloča hormon timulin; ta spodbuja rast celic T, ki v telesu napadajo vsiljivce. Priželjc se s staranjem krči in izgublja moč. Zato telo najprej potrebuje cink, ki spodbuja delovanje priželjca. Cink pomaga izdelovati tudi protitelesa in spodbuja aktivnost levkocitov. Veliko vlogo imata mineral selen, ki je vključen v sintezo protiteles in močno zavira delovanje virusov, ter magnezij, ki je nujen za delovanje priželjca, sodeluje pri sintezi protivnetnih prostaglandinov in vzdržuje ravnovesje histamina, kar je pomembno pri alergijah. Pomembna so tudi živila z vitamini B-kompleksa, še zlasti vitaminom B6, in z vitaminom D.

Vitamin D pospešuje nastajanje obrambnih celic v timusu in tistih, ki uničujejo rakave celice. Odgovoren je tudi za spodbuditev imunskega sistema in preprečevanje morebitnih motenj, ki bi privedle do napačnega imunskega odziva. Prav tako preprečuje pretvorbo zdravih celic v rakave in jih tudi uničuje. Najhitreje ga pridobimo z zmernim gibanjem in na soncu. Po 65. letu starosti se nastajanje tega vitamina zmanjšuje in je kmalu za polovico manjše kot pri dvajsetih letih. Zato starejši potrebujejo dodatne vire vitamina D. Ker je topen v maščobah, ga dobimo v živalskih maščobah, največ v ribah, polnomastnem mleku, sirih in drugih mlečnih izdelkih ter jajčnem rumenjaku.

Tabela 1: Hranila in živila za pravilno delovanje priželjca

Minerali in vitamini

 

cink (Zn)

govedina, svinjska in telečja jetra, ovčetina, puranje meso, bučna semena, grah, leča, sezam, jajčni rumenjak, sardele

selen

kokos, indijski orešček, pšenični kosmiči, modre ribe, ostrige in klapavice, piščančja jetra, sončnična semena, jurčki, čebula in česen

magnezij

motovilec, temna čokolada, fige, bučna semena, proso, sončnice, lan, pinjole, orehi, lešniki, mineralna voda

vitamini skupine B, zlasti B6

pivski kvas, arašidi, orehi, riž, jajca, oves, zelje, dinje, melasa, žitni otrobi, jetra in ledvice

vitamin D

jegulje, slaniki, sardele, losos, ribje olje, skuše, tuna, jajca

Imunske celice zavarujmo pred oksidacijo

Temu služijo visoke koncentracije vitaminov C in E, precej višje kot v drugih celicah. Vitamin C »komandira« 670 različnih procesov v telesu, tudi obrambnih, in pomaga pretvarjati toksine v neškodljive vodotopne snovi. Spodbuja tudi »celjenje ran« po obrambnih spopadih v telesu. Vitamin E ščiti membrane imunskih celic, maščobne kisline omega-3 pa delujejo protivnetno, krepijo imunski sistem in ga hkrati varujejo pred pretiranim delovanjem. Pomembne so tudi maščobne kisline omega-9 v oljčnem in nekaterih drugih hladno stisnjenih rastlinskih oljih. Olja imajo tudi polifenole, ki aktivirajo encime druge faze, ti pa pretvorijo nevarne snovi v vodotopne, da se izločijo iz telesa. Oljčno in bučno olje imata tudi skvalen, ki krepi imunski sistem kot celoto.

Tabela 2: Živila za varovanje imunskega sistema

Snov za varovanje imunskega sistema

 

vitamin C

acerola, aronija, šipek, zelena paprika, peteršilj, kivi, agrumi, jagodičje, hren itd.

vitamin E

hladno stisnjena rastlinska olja (posebno sončnično olje, lešnikovo olje, olje iz pšeničnih kalčkov, pinjol) in semena

omega-3

rastlinskega izvora: orehi in oreščki, avokado, laneno seme, riček in olja iz njih                                živalskega izvora: ribe (modre ribe, losos)

omega-6

veliko semen in rastlinskih olj iz njih

omega-9

oljčno, lešnikovo, makadamijevo olje itd.

 V spopad z vsiljivci je neposredno vključen kalcij, ki pomaga izdelovati encim, ki ga celice T uporabijo, da onesposobijo povzročitelja okužb; sodeluje tudi pri uničevanju virusov. Mangan pomaga tvoriti interferon, ki je prva samoobramba, če je telo nekoč že bilo v stiku z vsiljivci. Interferon se sprošča samo takrat, ko ima telo dovolj mangana in vitamina C. Poskusi kažejo, da česen uniči ali onesposobi 72 vrst škodljivih bakterij. Telo potrebuje tudi beljakovine oziroma prav vse aminokisline, da lahko izdela protitelesa in celice T. Razvoj virusov zavirajo tudi ananas, borovnice, breskve, brusnice, črni ribez, grenivke, grozdje, gobe šitake, ingver, jabolka, jagode, maline, ječmen, kava, kosmulje, koleraba, limone, žajbelj in meta.

Tabela 3: Živila za boj imunskega sistema:

Vrsta snovi

 

kalcij

mleko, mlečni izdelki, semena, ribe, suhe fige ...

mangan

polnovredna žita in kruh, kosmiči, lešniki, stročnice, zelena zelenjava, ingver, klinčki, kokos, čaj

aminokisline

stročnice, fižol, jajca, meso vseh vrst, ribe, mleko in mlečni izdelki

aminokislina lizin

ribe, govedina, pršut, mleko in mlečni izdelki, stročnice, jajca, špinača, pšenični kalčki, krompir, rž, riž, oves ...

aminokislina arginin

lešniki, ovsena kaša, riž, arašidi, pistacije, rožiči, čokolada

Kako torej okrepimo imunski sistem?

V sadju in zelenjavi je najpopolnejši spekter antioksidantov. To so snovi, ki sadju in zelenjavi dajejo intenzivne barve. Uvrščamo jih v dve veliki skupini. V prvi skupini so karotenoidne snovi, ki so topne v maščobah. Karotenoidi delujejo kot naravni imunostimulator. To so korenje, paprika, čili, paradižnik, rdeča čebula, feferoni, špinača in blitva, melone, buče, marelice, mango ...

V drugi skupini pa so vodotopne flavonoidne snovi. Te zavirajo razvoj virusov in blokirajo sposobnost pritrjevanja bakterij zlasti v sluznici sečevoda in mehurja. Dobimo jih iz jagodičja, grozdja in vina, temne čokolade in zelenega čaja. Za hitro okrepitev imunskega sistema so nujne tudi križnice (brokoli, zelje, repa, brstični in kodrasti ohrovt, koleraba, hren …).

Čebula, česen in druge čebulnice krepijo limfocite in makrofage in imajo širok spekter antibiotičnega delovanja, saj uničujejo patogene bakterije v črevesju in tudi viruse. Za vse je značilno, da imajo različna eterična olja na osnovi žvepla. Skupni imenovalec so žveplene spojine: alilcistein, aloen in aliin. Šele ko lukovke razrežemo ali stremo iz vseh treh na zraku ali v vodi nastane alicin. Pri nadaljnji encimski razgradnji v telesu alicin deluje močno antibiotično, baktericidno, bakteriostatično in antiseptično. Te sestavine tudi spodbujajo nastajanje limfocitov in makrofagov ter posledično sodelujejo pri uničevanju okuženih celic, tudi tumorjev.

 Recepti 

Ruski hrenov napitek: v kozarec vroče vode stresemo žlico nastrganega svežega hrena, dodamo žlico medu in žlico zmletih nageljnovih žbic. To premešamo in počasi srebamo ob sprotnem mešanju, da se hren ne sesede na dno. Pijačo lahko tudi grgramo.

Ingverjev čaj: za skodelico čaja potrebujemo pol čajne žličke nastrganega ingverja ali ustrezno količino ingverja v prahu. Nastrgan ingver kuhamo nekaj minut v vreli vodi, ingver v prahu pa stresemo v vrelo vodo, odstavimo, pokrijemo posodo in počakamo do 15 minut. V obeh primerih mlačen čaj sladkamo z medom in dodamo limonov sok. Tak čaj zdravi prehlad, vneto grlo in še kaj. Delovanje je še močnejše, če ingverju dodamo žlico kurkume.

Koristen česen: če česen stremo in zmešamo z enako količino meda, dobimo zdravilo zoper prehlade in astmo. Iz sveže stisnjenega česnovega soka in enake količine oljčnega olja pa naredimo mazilo zoper ekceme, bradavice, lišaje in izpadanje las.

Peteršiljev pesto: peteršiljeve liste in stebla narežemo, dodamo nekaj strokov česna, orehe, pistacije, oljčno olje in sol. Zmešamo z mešalnikom do mazavosti. Uporabimo kot namaz na kruhu ali pa z njim oplemenitimo testenine, krompir ...

Namaz iz črne in rdeče redkve (redkvice):

Potrebujemo: črno redkev in dve ali tri rdeče redkvice, grški jogurt ali maskarpone, dve ali tri rezine šunke (klobase ali kuhane slanine), več strokov česna, rdeči radič ali nekaj sredinskih trših delov endivije, lahko tudi križnice: brstični ohrovt, listni ohrovt in hren, sol in poper.

Redkev operemo (črno po potrebi olupimo) in sesekljamo, stremo česen in ga drobno sesekljamo, enako tudi solato, radič in šunko. Vse skupaj zmešamo z jogurtom ali maskarponejem. Zmerno solimo in popramo. Ponudimo na solatnem listu in ajdovem kruhu.

Marija Merljak, univ. dipl. inž. živ. teh., fotografija: Ivan Merljak


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media