Pokojninski sistem dobro deluje, a bodo potrebne določene prilagoditve
Nagovor ministra za finance mag. Andreja Širclja.
Trinajstega in štirinajstega septembra je potekala že 4. konferenca pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki pa se je v primerjavi s prejšnjim letom odvijala v živo v Hotelu Slovenija v Portorožu. Vreme na slovenski obali je bilo v teh dneh še precej poletno, obarvano s pozitivno energijo. V takem duhu pa je potekala tudi sama konferenca, saj so predavatelji postregli s predstavitvami in podatki, ki kažejo, da je Slovenija javnofinančno stabilna, gospodarstvo in trg dela pa sta v dobri kondiciji. To pa so temeljni pogoji za stabilnost in dobro poslovanje sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Konferenco je odprl Marijan Papež, generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ki je za uvodni nagovor na oder povabil visokega gosta mag. Andreja Širclja, ministra za finance. Minister je že takoj na začetku poudaril, da je po lanskoletni epidemiji v Sloveniji finančni sistem stabilen, da gospodarstvo nemoteno deluje, prav tako pa je pojasnil, da je v Sloveniji brezposelnost nižja, kot kažejo podatki za povprečje v Evropski uniji in celo na evroobmočju. Sloveniji je tako v času najhujše krize zaradi covida-19 z ustreznimi finančnimi ukrepi in zakonodajnimi ukrepi na eni strani uspelo ohraniti delovna mesta, po drugi strani pa so ukrepi omogočili hitro okrevanje gospodarstva in tudi trga dela. Po ministrovih besedah so tako dolg kot tudi finančni tokovi kljub zadolževanju nadzorovani.
Minister je tudi poudaril, da je skrb vlade za najstarejše generacije v Sloveniji izredno pomembna tema, in dodal, da se pokojnine med samo krizo niso in se tudi v prihodnosti ne bodo zniževale. Vlada med samo krizo tudi ni pozabila na upokojeno generacijo, saj je upokojencem z najnižjimi pokojninami dvakrat izplačala solidarnostni dodatek, prav tako je v Načrtu za okrevanje in odpornost 59 milijonov evrov namenjenih za domove za starejše. Pojasnil je, da se tako na ministrstvu kot tudi v vladi zavedajo prihajajočih demografskih sprememb, zato je delo vlade usmerjeno tudi v vzpostavitev dodatnih sredstev za starejše generacije v okviru demografskega rezervnega sklada in na sprejem Zakona o dolgotrajni oskrbi. Predvsem v povezavi z Zakonom o dolgotrajni oskrbi je minister poudaril, da je zagotovljen tudi denar za izvajanje dolgotrajne oskrbe. Glavno sporočilo, ki ga je minister podal v svojem uvodnem nagovoru, pa je, da »lahko danes govorimo o največjem povečanju pokojnin«, kar še posebej nakazuje skrb tega resornega ministrstva za starejšo populacijo.
Kakšni izzivi nas čakajo?
Sledila je prva sekcija, kjer so ugledni gostje skušali odgovoriti na vprašanje, kakšni izzivi nas čakajo 30 let po vzpostavitvi sistemov socialne varnosti v samostojni Republiki Sloveniji. Prva med govorci je svoj pogled predstavila evropska poslanka Romana Tomc. Predstavila je izzive staranja prebivalstva, s katerimi se bo Evropska unija srečala v prihajajočih desetletjih. Dejstvo je, da se prebivalstvo v Evropi stara hitreje kot drugje po svetu, zato bo treba prav v vseh državah članicah prilagoditi sisteme socialne varnosti. Poudarila je, da Evropska unija na področju sistemskega urejanja socialnih zavarovanj nima prav veliko pristojnosti, saj evropska zakonodaja lahko le ureja koordinacijo pravil posameznih sistemov socialne varnosti, s čimer se dopolnjuje temeljna pravica do prostega pretoka delavcev znotraj držav članic. To pomeni, da so glede same vsebine pravic iz naslova teh zavarovanj pristojne države članice same. Poudarila je, da je prav vsaka država članica odgovorna sama zase, da vzpostavi ustrezne sisteme socialne varnosti, ki bodo dolgoročno vzdržni in bodo posameznikom zagotavljali ustrezno socialno varnost. Dotaknila se je tudi teme dolgotrajne oskrbe in pojasnila, da Slovenija močno zaostaja za drugimi državami članicami glede vzpostavitve tega sistema. Poudarila je še, da Evropska unija na področju vzpostavljanja ustreznih shem socialne varnosti lahko pomaga tako s strokovnim znanjem kot tudi z dodelitvijo evropskih sredstev, ki bi jih lahko Slovenija uporabila na primer za vzpostavitev sistema dolgotrajne oskrbe.
Državna sekretarka v kabinetu predsednika vlade dr. Katja Triller Vrtovec je predstavila projekt vzpostavitve Uradnega registra, ki je kot eden temeljnih projektov določen znotraj Zakona o debirokratizaciji. Pojasnila je, da je v Sloveniji veliko pravno neveljavnih aktov, ki pa v določenih delih oziroma z določenimi določbami še vedno zavezujejo vse pravne in fizične subjekte v Sloveniji. Tako imamo na primer na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja še vsaj 36 takšnih zakonov, ki so bili sprejeti v času med drugo svetovno vojno ter osamosvojitvijo in posameznikom dajejo možnost uveljavljanja pravic pod ugodnejšimi pogoji. Namen Uradnega registra, ki bi bil del Uradnega lista RS, je tako vzpostavitev jasnega in preglednega sistema pravno veljavnih predpisov, ki bi vseboval tudi uradna prečiščena besedila zakonov, na katera bi se posamezniki lahko zanesli, in ki bi bil, kar je predvsem pomembno, vsem brezplačno dostopen. Trenutno takšne zbirke prečiščenih besedil upravljajo le zasebna podjetja, dostop do teh vsebin pa je tudi plačljiv.
Nadaljeval je generalni direktor Zavoda RS za zaposlovanje Mitja Bobnar in predstavil lanskoletno delo zavoda, kjer so zaradi nepredvidenega pojava epidemije zaznali kar 35-odstotno povečanje delovnih obremenitev. Kljub lanskoletni nepredvideni situaciji pa je predstavil tudi nekaj pozitivnih podatkov. Trg dela okreva hitreje, kot bi sicer pričakovali, in na zavodu že zdaj intenzivno delajo, da bo trg dela tudi čim prej zaživel v polni meri na način, kot je bilo pred krizo. Trendi so pozitivni, brezposelnost od 1. januarja 2021 pada, saj je bila v letošnjem poletju že na primerljivo nizki ravni, kot je bila v juliju 2019. Kot težavo na zavodu zaznavajo predvsem strukturno brezposelnost, ki se nanaša na delavce, starejše od 50 let, mlade in dolgotrajno brezposelne. Predstavil je tudi svojo vizijo, strategijo in reorganizacijo ter sistemizacijo na Zavodu RS za zaposlovanje, ki jo želi izvesti v okviru svojega mandata.
Digitalna preobrazba zavoda
Mag. Edmond Pajk, namestnik generalnega direktorja Zpiza, je predstavil digitalno preobrazbo zavoda. Zavod je v zadnjih desetih letih doživel pomembne spremembe na področju informacijske tehnologije in se tako postavil ob bok najmodernejšim organizacijam v Sloveniji. Digitalizacija je pomemben člen naše prihodnosti, zato zavod v okviru posodobitve svojih sistemov sledi najmodernejšim trendom. Digitalizacija pa se ne dogaja samo na področju urejanja evidenc in vzpostavljanja programov, ki so strokovnim delavcem v pomoč pri izdajanju odločb, ampak tudi na področju komunikacije s strankami in predvsem na področju vzpostavitve brezpapirnega poslovanja, s katerim želijo pokazati tudi okolju prijaznejše poslovanje zavoda. Vse posodobitve so tako namenjene zagotavljanju čim hitrejšega zagotavljanja informacij strankam, seveda pa stremijo tudi k boljšemu poslovanju z njimi.
Ob koncu pa je generalni direktor Marijan Papež pripravil pregled poslovanja zavoda in izvajanja zavarovanja v zadnjih tridesetih letih. Najprej je v šali poudaril, da sta zadnjih 43 let zavod vodila le dva generalna direktorja, kar tudi predstavlja neko stabilnost, ki pa je ključni element, ki ga potrebuje tudi tako pomemben sistem, kot je sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Pojasnil je, da so kljub lanskoletni koronakrizi letošnji dohodki zavoda do meseca avgusta za sedem odstotkov višji od načrtovanih. V tridesetih letih smo dobili tri reformne zakone ter veliko sprememb in dopolnitev le-teh. Število upokojencev, predvsem starostnih, se je bistveno povečalo, največ v letu 1991, povečala se je tudi pokojninska doba novih upokojencev, zlasti žensk zaradi izenačitve pogojev upokojevanja z moškimi. Čas prejemanja starostne pokojnine se je bistveno povečal, pri ženskah za več kot deset let. Podatki, ki jih spremljamo na zavodu, kažejo na stabilnost sistema, vendar pa to še ne pomeni, da nam v prihodnosti ni treba nič postoriti. Pred nami so izzivi, ki se jih moramo lotiti na strokoven in celovit način, saj lahko s parcialnimi rešitvami, ki jih je v zadnjem času res preveč, povzročamo anomalije, ki lahko v sistemu povzročijo neenakosti. Pohvalil je sodelavce na zavodu in zagotovil, da bo zavod s svojim strokovnim znanjem, izkušnjami in zgodovinskim pogledom sodeloval tudi pri nadaljnjih spremembah in prilagoditvah sistema, predvsem z namenom, da se zagotovita tako ustrezen dohodek vsem generacijam upokojencev kot tudi stabilna pokojninska blagajna.
Izzivi pokojninskega zavarovanja
Druga sekcija je bila odlično nadaljevanje zaključka prve, saj je naslovila prihodnje izzive, predvsem pokojninskega zavarovanja. Prvo predstavitev je izpeljal predstavnik zavoda, direktor sektorja za izvajanje zavarovanja dr. Andraž Rangus. Predstavil je svoj pogled na zagotavljanje medgeneracijske enakosti, kjer je določena dejstva prikazal tudi v številkah. Predstavljeni so bili trendi, kako bi se morala dvigovati dejanska upokojitvena starost, da bi vse prihodnje generacije upokojencev kljub podaljševanju življenja preživele enako obdobje svojega življenja v upokojitvi kot generacije, upokojene leta 2020. In tudi kako bi takšno podaljševanje aktivnosti pozitivno vplivalo tako na višino pokojnin, ki bi jo bili deležni ti posamezniki ob upokojitvi, kot tudi na zniževanje odhodkov pokojninske blagajne v primerjavi s trenutno veljavno zakonodajo. Predstavljeni so bili tudi vplivi različnih načinov usklajevanja na prihodnje odhodke za pokojnine.
Sledila je predstavitev generalne direktorice z ministrstva, pristojnega za delo, Katje Rihar Bajuk, ki se je dotaknila prihodnjih demografskih trendov in naraščanja odhodkov za staranje prebivalstva. Predstavila je trenutno še nedokončano analizo sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Sloveniji, ki jo za ministrstvo pripravlja OECD, na kratko predstavila novele zakona, ki so bile sprejete pred kratkim, in zaključila, da lahko v prihodnosti s kombinacijo različnih ukrepov znižamo odhodke za pokojnine, ne da bi s temi ukrepi negativno vplivali tudi na samo višino pokojnin.
Problem parcialnih rešitev
Sledila je razprava predstavnikov socialnih partnerjev, upokojencev in generalnega direktorja. Predstavnik delodajalcev Dušan Bavec je pozdravil spremembe zakonov, ki se nanašajo na dvig odmernega odstotka, možnost dodatnega odmernega odstotka za otroke, bonuse za daljše ostajanje v zaposlitvi, delno upokojitev ter dvojni status. Izrazil pa je svoje nestrinjanje z novelo ZPIZ-2H, ki je po njegovem prinesla nepotrebne parcialne rešitve, ter s predlaganimi rešitvami še nesprejete novele ZPIZ-2N, ki kmetom, zavarovanim za ožji obseg, prinaša neprimerljivo višje pravice, kot pa bi jim bile zagotovljene glede na vplačane prispevke. Glavno sporočilo predstavnice upokojencev Anke Tominšek je bilo, da bi morali pri zakonodaji, kjer gre za dolgoročne pravice, poskrbeti, da se pravice varujejo, spremembe pa bi se morale uveljavljati glede na najranljivejše kategorije oseb. Tukaj je izrazila tudi svoje mnenje glede sprememb predlagane novele ZPIZ-2N tako glede vrednotenja dobe pri prostovoljnem vstopu v obvezno zavarovanje pred 1. januarjem 2013 kot tudi glede kmetov, zavarovanih za ožji obseg. Poudarila je tudi problem izvajanja vseh parcialnih rešitev, kjer so izvajalci postavljeni v težko situacijo, predvsem zaradi kratkih rokov, ki so določeni za izvedbo sprememb po uradni dolžnosti.
Predstavnik zavarovancev in delavcev Aljoša Čeč je svoja stališča predstavil z dejstvi in izračuni. Pojasnil je, da družbena pogodba ni nespremenljiv konstrukt in kot tak ni nespremenljiv tudi pokojninski sistem. Spremembe pa se morajo izvajati postopno in predvsem z vidika zagotavljanja medgeneracijske enakosti ter ob upoštevanju vseh temeljnih načel, tj. solidarnosti in vzajemnosti. Parcialne spremembe zakona, ki izboljšujejo le položaj posameznih skupin, nimajo nič skupnega s širšo sliko in cilji ter namenom, ki jih mora zagotavljati pokojninski sistem. Poudaril je še, da moramo jasno razločevati namen uskladitve pokojnin in odpravljanje zaostankov v višini pokojnin, ki so posledica dejstva, da so bile v obdobju od leta 2010 do 2015 uskladitve izvedene v nižji višini, kot pa bi bile, če bi upoštevali veljavno zakonodajo. Zato bi morala biti tudi morebitna izredna uskladitev v višini 3,5 odstotka izvedena le za upokojence, katerih pokojnine so resnično v takšnem zaostanku.
V zaključku je generalni direktor pojasnil, da se je vseskozi zavzemal, da bi se prostovoljni vstop v obvezno zavarovanje pred 1. januarjem 2013 pri posameznem zavarovancu vrednotil kot pokojninska doba brez dokupa vse do prve prekinitve, ki jo je zavarovanec izvedel po tem datumu, in ne samo do 1. januarja 2013, kot to velja danes. Poudaril je še, da samo odlašanje s pokojninsko reformo lahko predstavlja nevarnost, da bodo prehodna obdobja krajša, kot pa bi lahko bila sicer. Prav tako pa je še poudaril, da je treba čim prej zagotoviti pravočasne strokovne, odgovorne in predvsem sistemske rešitve ter se tako izogniti parcialnim rešitvam, ki smo jim priča danes.
Nujna prenova invalidskega zavarovanja
Drugi dan konference je bil namenjen zdravstvenemu in invalidskemu zavarovanju. Z uvodnim predavanjem ga je odprl dekan Pravne fakultete Univerze v Ljubljani prof. dr. Grega Strban, ki je predstavil čezmejno zdravstveno oskrbo in čezmejno dolgotrajno oskrbo v Evropski uniji. Predstavil je zanimive primere Sodišča Evropske unije ter dileme, ki se pojavljajo pri uveljavljanju pravic iz zdravstvenega zavarovanja in dolgotrajne oskrbe v drugi državi članici Evropske unije. Pojasnil je, da je pravna pokrajina na obeh področjih zelo razgibana ter da sistem socialne varnosti ni otok zunaj pravnega sistema Evropske unije, saj morajo države članice pri vzpostavitvi teh sistemov v določenem pogledu upoštevati tudi pravo Evropske unije.
Prva sekcija je bila namenjena povezovanju zdravstvenega in invalidskega zavarovanja. Generalna direktorica Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije dr. Tatjana Mlakar je predstavila poslovanje zavoda, njeno vizijo nadaljnjega razvoja ter izzive, s katerimi se srečujejo na zavodu. Poudarila je, da po 30 letih še vedno ni celovite sistemske prenove temeljev zdravstvene zakonodaje, ter predstavila ključne težave, s katerimi se srečujejo znotraj sistema. V zaključku je navedla, da kljub vsem težavam, ki pestijo zdravstveni sistem, še vedno meni, da imamo enega izmed najboljših sistemov na svetu, saj obvezno zdravstveno zavarovanje financira izredno velik obseg pravic, ki so na voljo zavarovancem. Predstavnik Zavoda za zdravstveno zavarovanje Mario Bartolac, dr. med., je predstavil problematiko dolgotrajne odsotnosti zaradi bolezni. Poudaril je, da bi morali pri presoji delazmožnosti osebe presojati tako njeno zdravstveno stanje kot tudi socialno in delovno okolje, njen ekonomski status in druge dejavnike. Zaradi tega pa je treba zagotoviti sodelovanje obeh zavodov ter predvsem vključiti pooblaščene zdravnike medicine dela pri vračanju delavca nazaj na delovno mesto.
Povezovanje izvedenstva
Nato je direktor sektorja za izvedenstvo mag. Dean Premik predstavil ključne naloge izvedencev v postopku uveljavljanja pravic iz invalidskega zavarovanja ter opozoril na aktualno problematiko izvedenstva na področju invalidskega zavarovanja. V svojem prispevku je ponovno poudaril, da bi morali na tem področju čim hitreje najti skupni dogovor za prenovo invalidskega zavarovanja z večjim poudarkom na poklicni rehabilitaciji, večji povezanosti zdravstvenega in invalidskega zavarovanja ter v postopek ocenjevanja preostale delovne zmožnosti v vseh socialnih zavarovanjih vključiti tudi enotni izvedenski organ.
Predsednik invalidske komisije na celjski območni enoti dr. Boris Kramžar je z vidika poteka izvedenstva v praksi zavoda zelo podrobno predstavil tako postopek ocenjevanja začasne zadržanosti od dela pri ZZZS kot tudi postopek ocenjevanja invalidnosti in preostale delovne zmožnosti pri Zpizu ter pri tem opozoril na ključne razlike. V zaključku pa je predstavil možnost za večje povezovanje izvedenstva glede začasne zadržanosti od dela in ocenjevanja invalidnosti, pri tem pa opozoril, da bi lahko oziroma morali imeti večjo vlogo izvajalci medicine dela pri delodajalcu.
Sekcijo je zaključila predstavnica Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta RS – Soča dr. Metka Teržan, ki je predstavila pilotni projekt Zgodnja poklicna in zaposlitvena rehabilitacija v procesu vračanja na delo. Poudarila je, da je temeljni namen projekta, da se pri posamezniku, ki mu je zmanjšana delovna zmožnost, že v času bolniške odsotnosti začne aktivno razmišljati, kako ga lahko čim hitreje vrnemo nazaj na ustrezno delovno mesto oziroma na trg dela, tako da se vključi v poklicno rehabilitacijo, ki mora imeti v praksi večjo težo kot temeljna pravica iz invalidskega zavarovanja.
Konferenca se je zaključila s sekcijo, ki je predstavila vpliv sodne prakse na razvoj pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Sloveniji. Predsednica Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani Ana Jaklič ter sodnica Višjega delovnega in socialnega sodišča Nada Perič Vlaj sta predstavili bogato sodno prakso na področju invalidskega zavarovanja. Predstavili sta tako statistiko vloženih tožb in pritožb na višje sodišče kot tudi sodno prakso s tega področja. Vidik zavoda glede izvajanja sodne prakse je predstavila vodja pravne službe Tatjana Strmljan.
Na koncu lahko poudarimo, da je konferenca dosegla in presegla vsa pričakovanja. Ugledni gostje so vsak s svojega vidika predstavili tematiko, ki je neposredno ali posredno povezana s pokojninskim in invalidskim zavarovanjem. Generalni direktor je v zaključku poudaril, kako pomembno je vsakoletno izvajanje te konference, saj le-ta predstavlja dobro priložnost, da strokovnjaki osvetlijo vprašanja in predstavijo dileme, ki zadevajo to področje.
