Dobra oskrba potrebuje sodelovanje, ne predsodkov 

okt. '21

Društvo za terapijo s pomočjo psov Tačke pomagačke, ki skrbi za boljše počutje otrok, mladostnikov in starejših, je predstavila Irina Telban z japonskim činom.

Delež starejših pri nas presega 20 odstotkov, leta 2050 pa naj bi bil večji od 30 odstotkov. Čeprav smo vse bolj starajoča se družba, še vedno nimamo zakona o dolgotrajni oskrbi, ki bi vsem starejšim in bolnim omogočal enak dostop do različnih pomoči ne glede na njihov finančni položaj. Obstaja tudi že kar nekaj rešitev, kako pomagati starejšim, vendar so nepovezane. V želji, da bi socialne inovacije za oskrbo starejših združili v enotno mrežo, je nastal mednarodni projekt SI4CARE, katerega nosilka je ljubljanska univerza. Odgovore Slovenije na izzive starajoče se družbe bodo v okviru projekta iskali na številnih posvetih po vsej Sloveniji, prvi je bil v začetku septembra v Novem mestu.

Vsak od nas ima starejšega družinskega člana in vsi si želimo, da bi se počutili dobro, je dejala Mateja Ribič, državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ter poudarila, da si na ministrstvu želijo področje oskrbe starejših reševati celovito in prednostno. Financirajo številne socialne programe, kot primer dobre prakse pa je omenila Zdusov program Starejši za starejše in spomnila, da je bilo ravno področje oskrbe starejših v zadnjem desetletju močno zapostavljeno. Najbolj pa je trpelo institucionalno varstvo. Med temami je bila prezrta tudi problematika starizma, ki se pojavlja v obliki stereotipov, predsodkov in diskriminacije starejših. Slovenija bo v okviru predsedovanja EU na to temo pripravila konferenco o človekovih pravicah za vse starosti in spodbujanju medgeneracijskega sodelovanja za spoprijemanje s starizmom.

Oblikovanje ekosistema aktivnega staranja

Odzivov na staranje prebivalstva je veliko, za še boljše delovanje pa bi potrebovali več sodelovanja. Cilj projekta SI4CARE je oblikovanje ekosistema za lepše staranje tako, da v naslednjih dveh letih in pol poveže obstoječe in nove socialne inovacije na področju skrbi za starejše na skupni platformi. Kot je poudaril prof. dr. Vlado Dimovski z ljubljanske ekonomske fakultete, projekt ni zasnovan kot znanstveni ali raziskovalni, ampak je usmerjen predvsem praktično – v iskanje rešitev in tudi učenje od drugih, da starejšim omogočimo boljše življenje in da pozitiven odnos do starejših postane del sodobne družbe in socialne države. Projekt je sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj v okviru Jadransko-jonskega transnacionalnega programa, njegova vrednost je 2,37 milijona evrov, v njem pa sodeluje 18 partnerjev, od tega osem iz Slovenije.

S staranjem prebivalstva se ukvarja tudi Svet za socialno politiko, ki je bil ustanovljen aprila. Njegova predsednica in evropska poslanka Romana Tomc pravi, da je Slovenija v več pogledih bogata socialna država, vendar pa socialni sistem ne deluje najbolje. Zato bo svet predlagal rešitve za pravičnejši in enostavnejši sistem. Svet je obravnaval tudi predlog zakona o dolgotrajni oskrbi in dal nanj pripombe, ki jih je vlada sprejela, zdaj pa je v postopku v državnem zboru. Evropski poslanec Franc Bogovič, pred tem dolgoletni krški župan, je povedal, da so v Krškem še pravi čas zgradili dom starejših in kmalu zatem so začeli izvajati pomoč na domu, že leta podpirajo tudi program Starejši za starejše. Opozoril je še, da je poleg staranja in nizke rodnosti problem tudi selitev ljudi s podeželja v mesta.

Primera dobrih praks

V Krškem uspešno deluje tudi projekt Most. To je pilotni projekt dolgotrajne oskrbe, ki je trajal dve leti in pol, ker pa so bili uporabniki z njim zelo zadovoljni, se je občina odločila, da ga nadaljujejo. Carmen Rajer iz krškega centra za socialno delo je povedala, da je Most nadgradnja storitev pomoči na domu, ki jo izvajajo že 30 let. S pomočjo fizioterapije, delovne terapije in kineziologije na domu preprečujejo posledice dolgotrajne nepremičnosti, padce, ponovno vzpostavljajo gibalne vzorce, ozaveščajo svojce, kako skrbeti na primer za bolnika z demenco. Imajo pa tudi zdravstveno nego, ki je pomoč na domu ne more izvajati. Tako preprečujejo preležanine, nadzorujejo jemanje zdravil, pomagajo pri hranjenju, merijo vitalne funkcije. Opažajo, da so storitve, ki jih izvajajo na domu, tudi bolj učinkovite. Od januarja do septembra so imeli 265 uporabnikov. Občina plača polovico cene, preostalo pa uporabnik. Pri pomoči na domu pa občina krije 70 odstotkov cene.

V okviru posveta je potekal tudi Sejem dolgožive družbe, na katerem so se predstavila lokalna društva in druge organizacije, ki jih povezuje skrb za starejše.

Zelo uspešen je tudi Zdusov program Starejši za starejše, kjer prostovoljci iz upokojenskih društev pomagajo pomoči potrebnim vrstnikom. Nastal je leta 2004, trenutno je v program vključenih 286 društev in več kot 3500 prostovoljcev, pomoč pa je prejelo 194.000 oseb. Lani in letos so kljub težavam zaradi epidemije koronavirusa ponudili pomoč 50.000 osebam. Kar 60 odstotkov je družabništva. Pri obiskih vrstnikov so ugotovili tudi nasilje v družini, zato so se lotili usposabljanja prostovoljcev za take primere. Da bi preprečili pogoste padce pri starejših, so izdali posebno knjižico, začeli pa so opozarjati tudi na staromrzništvo, ki ga je v družbi veliko. Zelo so bili aktivni tudi pri zakonu o dolgotrajni oskrbi in socialni strategiji. Zavzemajo se za sistemsko ureditev področja prostovoljcev. Kot je poudarila Amalija Šiftar iz Zdusa, se je v času epidemije pokazalo, kako pomembno je, da sodelujejo tudi z drugimi, od Rdečega križa, Karitas do civilne zaščite in centrov za socialno delo, saj so njihovi prostovoljci odkrili veliko ljudi v socialnih stiskah.

Pri svojem delu imajo težave zaradi zakona o varstvu osebnih podatkov, in če jim župan ne prisluhne, težko pridejo do ljudi, ki potrebujejo pomoč. Marsikje prostovoljci izgubljajo voljo, ker za svoje nesebično delo niso deležni nobene pohvale. Zadnja leta vse težje pridobijo nove prostovoljce, saj se ljudje upokojujejo vse starejši, poleg tega so njihove pokojnine nizke, zato marsikdo še vedno dela, da lažje preživi. Ko so raziskovali, koliko vrstnikov potrebuje pomoč, so ugotovili, da so to predvsem ženske z nizkimi pokojninami. Kar 24 odstotkov upokojencev si ne more plačati pomoči.

Pomembno stabilno financiranje

Biserka Marolt Meden iz Srebrne niti je ugotavljala, da ima Slovenija urejen sistem otroškega varstva, nima pa varstva za starejše. Kritična je do predloga zakona o dolgotrajni oskrbi, na katerega čakamo že skoraj 20 let, ker ne ureja bistvene stvari, to je financiranja. Urejeno področje dolgotrajne oskrbe nujno potrebujemo, pa ne le zaradi starejših, ampak zaradi vseh, tudi mlajše generacije, ki je zelo obremenjena s skrbjo za otroke, službo in še s skrbjo za ostarele starše. Nujno potrebujemo nov steber socialnega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo, da bo financiranje stabilno. Opozorila je še na velike razlike med občinami. Nekatere so bolj bogate, druge manj, od tega je odvisna višina doplačila za pomoč na domu. A marsikdo si te pomoči ne more privoščiti, zato je treba socialno državo in solidarnost zagovarjati na celotnem območju države, je zaključila.

Domovi za starejše občane so gibalo skrbi za starejše, je prepričan Denis Sahernik iz Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, ki že več kot 50 let združuje izvajalce skrbi za starejše in posebne skupine odraslih, saj kar 49 domov izvaja tudi pomoč na domu, imajo dnevne in medgeneracijske centre, varovana stanovanja in starejše obravnavajo celostno. Opozoril je na tri glavne težave institucionalnega varstva, in sicer na pomanjkanje kadra, zastarelo infrastrukturo in neustrezno financiranje. Vedno več stanovalcev potrebuje zdravstveno oskrbo, slovenski domovi za starejše so namreč postali negovalne bolnišnice. In potrebovali bi vsaj še enkrat toliko zdravstvenega kadra, kolikor ga imamo zdaj. 

V času epidemije je ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti omogočilo v domovih dodatne zaposlitve, vendar bi bilo treba zdaj poskrbeti, da bi ta kader lahko obdržali. Več kot polovica zaposlenih ima namreč minimalno plačo, opravljajo pa dvojno delo. Dvig plač je nujen. Zadnji val gradnje domov je bil pred več kot 40 leti, v tem času pa so se koncept dela s stanovalci in tudi njihove potrebe spremenile. Še vedno imajo 1200 sob, ki so tri- ali večposteljne. Preživet je tudi sistem financiranja, ki je še iz leta 1992. Zdravstvena zavarovalnica prispeva le okrog 30 odstotkov za zdravstveni del, oskrbnino pa plačujejo stanovalci sami. Drugje po Evropi države pokrijejo več kot 90 odstotkov stroškov. 

Udeleženci so ugotavljali, da imajo občine veliko in pomembno vlogo pri zagotavljanju boljšega življenja starejših, saj poznajo potrebe občanov in lokalne posebnosti ter imajo možnost povezovanja med deležniki, zato se lahko hitro odzovejo na probleme. Novomeški župan Gregor Macedoni je poudaril pomen uvajanja socialnih inovacij pri reševanju izzivov starajoče se družbe in napovedal, da se bodo v Novem mestu še to jesen lotili priprave strategije dolgožive družbe in spodbujali izdelavo regionalne strategije. Opozoril je še, da si v zakonu o dolgotrajni oskrbi želijo jasno ločnico, za kaj poskrbi država in kaj je naloga lokalne skupnosti.

Na koncu so poudarili, da je nujno narediti korak naprej in sprejeti zakon o dolgotrajni oskrbi ter poskrbeti za manj predsodkov in več sodelovanja.

Besedilo in fotografiji: Jožica Dorniž


Vaši komentarji


© 2022 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media