Potrebujemo sistem e-oskrbe

Dobro je vedeti | okt. '21

Zdusove strani

Zveza društev upokojencev Slovenije (Zdus) je na ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janeza Ciglarja Kralja naslovila poziv za čimprejšnjo ureditev financiranja storitve e-oskrbe. Na ta način bi pripomogli k temu, da bodo ljudje kakovostno in varno bivali doma.

V Sloveniji zaradi poškodb, ki so posledica padcev oseb, ki same živijo doma, nepravočasne pomoči ali pa sploh nobene pomoči na leto umre več kot 500 ljudi. Poleg tega starejši ob poškodbi na pomoč čakajo povprečno več kot 18 ur, kar je za sodobno in tehnološko napredno družbo nesprejemljivo.

Zveza upokojencev si že dalj časa prizadeva za ureditev financiranja storitve e-oskrbe za starejše. Razvite države zahodne Evrope imajo to storitev zagotovljeno, in to brezplačno. Zdus ima po vsej Sloveniji razvejano mrežo programa Starejši za starejše, razvito in v klinični študiji uspešno preizkušeno rešitev oskrbe na daljavo, znanje in izkušnje. V pismu poudarjajo, da gre pri storitvi e-oskrbe za skupni projekt Zdusa in Telekoma Slovenije, d. d., in »da smo skupaj v letu 2018 oddali prijavo na javno naročilo, s čimer bi bilo financiranje storitve lahko zagotovljeno iz evropskega socialnega sklada. Postopek javnega naročila je bil ustavljen s pojasnilom, da naj bi se "potrebe starejših spremenile in kot posledično naj bi starejši e-oskrbe ne potrebovali"«. Glede na dejstva in zlasti številke o nepotrebno povzročenih smrtih ljudi te odločitve na Zdusu ne morejo sprejeti in razumeti, pač pa poudarjajo, da potrebujemo urejen sistem e-oskrbe zato, da bodo ljudje čim dalj časa kakovostno in varno bivali doma.

Nedorečeni predlogi zakonov

Ustanovitev Demografskega nacionalnega sklada ne bo rešila pokojninske blagajne, ker bosta premoženje in znesek dividend tega sklada premajhna. Prav tako Zakon o nacionalnem demografskem skladu ne rešuje nedohranjenosti prihodnjega pokojninskega sklada, je Zdus predstavnikom vlade že marca sporočil mnenje o tem zakonu, katerega poglavitne rešitve naj bi bile omilitev pritiska na javne finance ob hkratnem zagotavljanju dodatnih sredstev za dostojne pokojnine ter sofinanciranje izgradnje namenskih nastanitvenih in drugih nepremičnin za starejše ter za ukrepe družinske politike. Enako stališče je potrdil upravni odbor zveze na seji 18. avgusta. Zato Zdus predlaga, da se sprejem Zakona o nacionalnem demografskem skladu odloži za nedoločen čas.

Prav tako predlaga ministrstvu za zdravje, da iz nadaljnje obravnave umakne predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, o čemer smo pisali v septembrski Vzajemnosti.

Še brez dogovora z MZU

Upravni odbor Zdusa je vnovič razpravljal o nesoglasjih med Mestno zvezo upokojencev Ljubljana (MZU) in krovno zvezo, ki se vlečejo že četrto leto. Nepripravljenost za ureditev internih aktov mestne zveze v skladu s krovnimi je bila vzrok osebnih zamer, mediacija je bila neuspešna, poleg tega predsednik MZU Marjan Sedmak napoveduje dolgotrajen sodni postopek. Vendar pa je v mestni zvezi 78 društev upokojencev z 22.000 člani, ki so zaradi nesoglasij odrezani od informacij, saj že dve leti nimajo svojega predstavnika v krovni upokojenski zvezi.

Predstavniki mestne zveze so na zadnji seji predlagali, naj upravni odbor Zdusa prekliče sklep o izločitvi MZU iz Zdusa, v tem primeru naj bi predsednik umaknil tožbo. Janez Sušnik je pojasnil, da so bili nekoč člani upokojenske zveze res društva upokojencev (DU), po zdaj veljavnem statutu pa so članice pokrajinske zveze (PZDU). Vseh 12 pokrajinskih zvez je svoje akte popravilo v skladu z novim statutom in so članice, ena, to je MZU, pa tega ni želela storiti in zato ni članica Zdusa. Predlagal je, da bi se PZDU Ljubljana z okolico in MZU združila v enovito zvezo, še prej pa naj se popravi statut in opravijo volitve. Začasno pa bi lahko določili koordinatorja, ki bi se udeleževal sej upravnega odbora. Na tak način bi zagotovili pretočnost informacij. Po daljši razpravi so člani upravnega odbora sklenili, da bodo v 60 dneh pripravili ustrezne pravne podlage, da MZU čim prej postane član Zdusa.

Staranje si zasluži belo knjigo!

AGE Platform Evrope, ki predstavlja največjo mrežo organizacij za starejše osebe v EU, je na predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen naslovila odprto pismo. V njem je izrazila zaskrbljenost glede skrbi za starejše prebivalce Evropske unije v prihodnje.

V njenem govoru o stanju v uniji sredi septembra so namreč pogrešali mnenje o tem, kako in na kakšen način namerava unija starajočo se populacijo umestiti v širši kontekst evropske družbe, saj so bili med pandemijo covida-19 prav starejši najbolj prizadeti. 

Komisija EU je pripravila zeleno knjigo o staranju, ki jo je podprla tudi platforma AGE na odmevnem posvetu. Vendar pa si po mnenju AGE tako pomembna tema, kot je staranje, zasluži belo knjigo. Pripravili so tudi konkreten predlog, in sicer strategijo starostne enakosti. Ta bi zagotovila celovit okvir za številna vprašanja – od zaščite starejših, dostopa do trga dela ali vključevanja na trg dela do digitalnega opismenjevanja in uresničevanja načela solidarnosti med generacijami iz pogodbe EU. Strategija bi tudi utrla pot spremembi diskurza o staranju, ki temelji na temeljih enakosti in človekovih pravicah, in bi bili tako v skladu s ciljem EU pri vzpostavitvi Unije enakosti. Ta se je do zdaj komajda dotaknila vprašanja staranja, medtem ko smo prav v času pandemije covida-19 zaznali vztrajne in škodljive učinke starostne neenakosti, so prepričani v AGE. Ocenjujejo, da bi taka strategija predstavljala močan in viden prispevek Evropske unije k prizadevanjem Združenih narodov za zdravo staranje in doseganje ciljev trajnostnega razvoja za vse starostne skupine. V OZN namreč pričakujejo, da prav Evropa prevzame vodilno vlogo pri varovanju človekovih pravic starejših, je še zapisano v pismu, pod katerega sta se v imenu AGE Platform Europe podpisala predsednik Ebbe Johansen in generalni sekretar Maciej Kucharczyk.

J. P.

Č. K.