V starosti se ne bi smeli bati za svojo socialno varnost

okt. '21

Verjetno ni nikogar med nami, ki se ne bi strinjal s trditvijo, da bi morala biti skrb za starejše, ki spadajo med najranljivejše skupine prebivalstva, prednostna usmeritev naše družbe. Pa vendar se zadnjih deset let ali celo več ne moremo pohvaliti, da to resno mislimo in tako tudi ukrepamo. To nam je na boleč način pokazala epidemija koronavirusa. O tem, katere ukrepe izvajajo in načrtujejo za izboljšanje življenjskih pogojev starejše generacije, smo se pogovarjali z Janezom Ciglerjem Kraljem, ministrom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Po podatkih kar 97.000 slovenskih upokojencev živi z dohodkom, nižjim od praga revščine, tudi sicer pokojnine niso visoke. Kako nameravate izboljšati sistem socialne varnosti starejših?

Celostna skrb za starejše je ključna prioriteta mojega mandata. Že v začetku je v naša življenja zarezala epidemija in naredili smo vse, da pomagamo najranljivejšim, med katerimi so tudi starejši. Kot veste, smo prejemnikom najnižjih pokojnin dvakrat dali kovidni dodatek. Obenem smo sprejeli nekaj sistemskih sprememb za tiste, ki so finančno najšibkejši. Uredili smo višjo zagotovljeno pokojnino za polno delovno dobo, povišali smo zagotovljeno invalidsko pokojnino, dvignili smo vdovsko pokojnino, popravili nekaj krivic pri kmečkih pokojninah. Poleg dveh rednih uskladitev smo dodatno še enkrat uskladili pokojnine, tako da je bila naša pozornost usmerjena vsaj ohranitev nivoja finančne samostojnosti upokojencev. In to je zelo pomembno, kajti človek, ki je oddelal celo delovno dobo, si zasluži dostojno pokojnino in ne sme biti v strahu, kako bo preživel sleherni dan.

Vendar pa demografski trendi terjajo spremembe pokojninske zakonodaje. Kaj je najnujnejše, kar moramo spremeniti?

Vemo, da naš pokojninski in invalidski sistem deluje na principu medgeneracijske solidarnosti in skuša ohranjati ravnotežje med aktivnimi, torej zaposlenimi, in prejemniki pokojnin. Zaradi demografske slike se nam to ravnovesje večkrat zamaje. Sredstva iz prispevkov zaposlenih ne zadostujejo in že nekaj let doplačujemo pokojnine iz proračuna.

S trenutnimi ukrepi sicer ohranjamo to ravnovesje in pravičnost, dejstvo pa je, da nam gre zelo na roko trenutno dober gospodarski cikel. Srednjeročni in dolgoročni cilj sta, da čim več ljudi spodbudimo, da so aktivni, delajo in plačujejo prispevke. Torej mlade, da čim prej pridejo na delo, in starejše, da so dalj časa zaposleni. Za tiste, ki še zmorejo delati, je dobra motivacija, da so, če ostanejo na delovnem mestu po izpolnitvi obeh pogojev za starostno pokojnino, upravičeni do 40 odstotkov pokojnine in dobijo še bonuse za čas, ko ostajajo aktivni.

Veseli nas, da je bila sicer pokojninska reforma z vidika dvigovanja dejanske upokojitvene starosti uspešna. Vendar pa smo tako kot večina evropskih držav pred izzivi, ki jih pred nas postavljajo staranje prebivalstva, zmanjševanje števila delovno aktivnega prebivalstva in tudi sodobne – nestandardne oblike dela. Vse te nove družbene okoliščine zahtevajo med drugim tudi prilagoditve naših tradicionalnih sistemov socialne zaščite.

Novo reformo je napovedala že strokovna skupina v okviru Bele knjige o pokojninah in predlagala ukrepe, kasneje so tudi socialni partnerji sprejeli usklajena izhodišča za prenovo sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Slovenija se je k zasnovi in izpeljavi pokojninske reforme zavezala tudi v Nacionalnem načrtu za okrevanje in odpornost.

Naš cilj pa je, da je sistem pravičen, pregleden in posledično tudi finančno učinkovit, predvsem pa da se nam, ki smo še delovno aktivni, v starosti ne bo treba bati za svojo socialno varnost. Hitreje ko bomo k reformam pristopili, blažji bo prehod ter daljša bodo prehodna obdobja za prehod na novo ureditev. Vsekakor pa bo treba tako pomembno reformo sprejemati s čim širšim konsenzom ter v sodelovanju s socialnimi partnerji.

Kaj menite o predlogu, da bi vsak, ki ima pravico do pokojnine, imel ob izpolnitvi dohodkovnega cenzusa tudi pravico do varstvenega dodatka ne glede na starost in na to, kje živi?

Zadnje leto, še posebej v času razglašene epidemije in v času veljavnosti protikoronskih ukrepov, ko je bilo omejeno gibanje, se je pokazala nujna potreba po posebni skrbi za starejše, še posebej tistih, ki so sami, osamljeni in materialno ogroženi. Zato predlagamo, da se pravica do varstvenega dodatka podaljšuje po uradni dolžnosti. To pomeni, da mora oseba vložiti le prvo vlogo za priznanje pravice, potem pa jo center za socialno delo po uradni dolžnosti podaljšuje. Priprava vloge za podaljšanje pravice in priprava podatkov bosta potekali v večini avtomatično, zaradi česar bo strokovni delavec na centru lahko posvetil več časa upravičencu, da preveri, kakšno je njegovo stanje in ali potrebuje še katero drugo pomoč in podobno.

Drugi predlog je, da se tudi starejšim, ki so upravičeni do denarne socialne pomoči in hkrati do varstvenega dodatka, prizna pravica do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev. Kaj to pomeni? Zakon določa, da je oseba, če je upravičena do denarne socialne pomoči, hkrati upravičena tudi do pravice do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev. Ta pravica nadomešča dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Če pa je oseba upravičena do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka, ji po veljavnem zakonu navedena pravica ne pripada. Predlagamo torej, da se osebi s priznanjem pravice do kritja razlike do polne vrednosti zagotovi popolna zdravstvena oskrba vseh potrebnih zdravstvenih storitev. Breme za plačilo razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev prevzame država.

Prav tako nimajo vsi starejši enakega dostopa do pomoči na domu, kadar jo potrebujejo. Kako boste to zagotovili?

Vemo, da si vsak človek želi čim dlje ostati v domačem poznanem okolju. Pri tem moramo starejše razumeti in jim pomagati. Dokler lahko ljudje kakovostno bivajo sami, jim je treba pri tem ponuditi pomoč. To je glavna usmeritev naše skrbi za starejše v bližnji in daljni prihodnosti. Po drugi strani pa jih tudi vzgajati o tem, da je v določeni situaciji treba sprejeti drugačne odločitve.

Zakon o dolgotrajni oskrbi prinaša pomembne spremembe na področju pomoči na domu. Po mojih informacijah naj bi ga poslanci obravnavali na oktobrski seji. Zakon prinaša celovito integrirano obliko dolgotrajne oskrbe in daje mesto formalni ter neformalni oskrbi na domu ter odločitvi o deinstitucionaliziranih ali institucionaliziranih oblikah oskrbe. Predvsem pa ima posameznik možnost izbirati med spektrom možnosti. Lahko se bo odločil za denarni prejemek in bo sam presodil, za katere storitve ga bo uporabil. Če pa bo ocenil, da je zanj primernejša sistemska oskrba, torej storitve, ki jih nekdo ponuja na domu ali v ustanovi, morda samo dnevno varstvo, bo izbral to možnost.

Po zadnjih raziskavah veliko večino neformalne oskrbe na domu opravljajo starejše ženske. Opravljajo neprecenljivo delo, a kmalu bo prišel čas, ko ne bodo tega več zmogle ali pa bodo celo same potrebovale pomoč. Zato mislim, da res lovimo zadnji vlak za zakon, ki bo sistemsko odprl različne možnosti. Vsekakor pa imamo odgovornost pred družbo, da ta zakon končno sprejmemo.

Izvajalci pomoči na domu že vsaj desetletje opozarjajo na pomanjkanje socialnih oskrbovalcev, v domovih za starejše primanjkuje medicinskih sester, bolničarjev in tudi strežnic, čistilk, kuharjev … Kako rešujete ta problem?

Pomanjkanje kadrov je veliko v vseh socialnovarstvenih zavodih, enako je v zdravstvu.

Vzroka sta dva in oba sta enako pomembna: prenizke plače in previsoka obremenitev zaposlenih. Rekel bi, da so bile plače pred dvajsetimi leti nastavljene nekako pravično, potem pa so bile nekatere poklicne skupine v plačnem sistemu javnega sektorja glasnejše, politično močnejše, uspešnejše in so dosegle zvišanje plač, medtem ko so kadri v socialni oskrbi, negi, pravzaprav vsi, ki opravljajo pomembno delo z najranljivejšimi, ostali zadaj. Res imajo nizke plače. Obenem pa so ti zaposleni močno preobremenjeni, kar se je med epidemijo še bolj pokazalo.

Na ministrstvu smo ukrepali dvosmerno, hitro in masovno, z ukrepi PKP in drugimi predpisi smo zagotovili 27 milijonov evrov za dodatni kader. Po analizah je bil to izjemno dober ukrep, kar pa opažam tudi sam, ko obiskujem domove starejših. V primerjavi z letom 2020 je v socialnozdravstvenih zavodih danes 650 dodatno zaposlenih, med njimi 540 v domovih za starejše. Zdaj je v domovih okoli 11.700 zaposlenih, ki smo jih pomagali razbremeniti.

V času epidemije smo uredili tudi kovidne dodatke za delo v rdečih in belih conah, to še traja, tudi denar je zagotovljen.

Kdaj bodo končno sprejeti novi standardi in normativi, ki bodo ustrezali dejanskim razmeram in uredili dostojno plačilo zaposlenim v zdravstvu in sociali?

Lani oktobra smo imenovali delovno skupino za nadgradnjo Pravilnika o standardih in normativih ter Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen socialnovarstvenih storitev. V njej so predstavniki ministrstva, skupnosti socialnih zavodov in štirih sindikatov s področja zdravstva in sociale. Na zadnji seji sredi septembra so se uskladili za dvig normativov za socialno oskrbo v domovih za starejše. Tako imamo predlog za dvig plač skupinam, ki so po naši oceni najbolj prikrajšane.

Delamo interventno in urejamo sistemske spremembe, z zakonom o dolgotrajni oskrbi pa bomo to področje celovito uredili in rešili. Na primer z dvigom normativov in plač se bodo spremenile tudi cene oskrbe in vprašanje je, kako visoke cene so sposobni stanovalci in njihovi svojci še prenesti. Zakon o dolgotrajni oskrbi jih bo s svojo finančno zasnovo razbremenil teh plačil.

Ampak financiranje zakona še ni dorečeno.

Seveda je. V predlogu zakona je pojasnjeno, da bo strošek stanovalke ali stanovalca oziroma njihovih svojcev penzionska nastanitev, torej bivanje in prehrana. Druge storitve dolgotrajne oskrbe v prehodnem obdobju prevzame državni proračun. To se nam je zdelo najodgovornejše, saj imamo vsaj za naslednja tri leta napovedano dobro gospodarsko rast. Če le ne bo kakšnih hujših pretresov, kot je bila ta epidemija.

To bo tiste, ki imajo višjo stopnjo oskrbe, ki je seveda dražja, precej razbremenilo, seveda pa moramo do leta 2024 uvesti prispevek za zavarovanje za dolgotrajno oskrbo. To zahteva tudi Evropska komisija. Zdi se mi pravično, da vsi prispevamo k temu, da bomo imeli vzdržen sistem oskrbe.

V zadnjem letu ste razpisali dva razpisa za podelitev koncesij za opravljanje institucionalnega varstva v domovih za starejše. Kdaj bo zgrajen kakšen javni dom starejših občanov?

Tako je, s podeljenimi koncesijami na dveh razpisih bo skupaj na voljo novih 2385 mest za naše starejše.

V proračunih za letos in prihodnje leto smo zagotovili več kot 30 milijonov evrov za investicijska vlaganja v krepitev javne mreže domov. Naj naštejem nekaj predvidenih gradenj, ki naj bi priskrbele 430 dodatnih postelj: v sklopu DSO Šmarje pri Jelšah je predvidenih 49 dodatnih postelj v enoti Kozje in 26 v enoti Podčetrtek; v sklopu DSO Nova Gorica je predvidenih 64 dodatnih mest v enoti Bovec. Dom v Poljčanah bo dobil 76 postelj v enoti Slovenska Bistrica, DSO Kranj pa 138 dodatnih postelj. V Hrastniku pa bodo zgradili nov dom s 150 posteljami, kar je za 18 več, kolikor jih ima sedanji dotrajani dom. Konec septembra smo podpisali sporazuma o dokončanju gradnje doma starejših občanov in rehabilitacijskega centra v Osilnici, tam bo prostora za 60 stanovalcev, spadal pa bo pod Dom starejših občanov Ljubljana Šiška.

Več raziskav kaže, da pred okužbo z novim koronavirusom dobro ščiti ustrezno prezračevanje. Ali na ministrstvu razmišljate o nakupu čistilnikov zraka ali vgradnji sodobnih prezračevalnih naprav v domovih?

Zavedamo se nevarnosti, ki jo povzročajo aerosolni oblaki, okuženi z virusom, in odgovornosti za zagotovitev ukrepov, ki bodo omogočili varnejše okolje in zmanjšali možnost prenosa okužb. Vsekakor smo z vso resnostjo vzeli opozorila strokovnjakov, ki so opozarjali na potrebo po zagotovitvi zdravega in varnega bivalnega okolja ter po izboljšanju prezračevanja v zaprtih prostorih.

Za zagotavljanje boljše kakovosti zraka v notranjih prostorih so na NIJZ pripravili navodila za socialnovarstvene zavode, v katerih natančno navajajo, kaj je zadostno zračenje. Na to jih opozarjamo tudi na rednih videokonferencah. Pri naravnem prezračevanju pa so izvajalci imeli tudi številne izzive, na primer okna, ki jih ne moremo odpirati, nevarnost zračenja pozimi za zdravje stanovalcev in podobno. V času epidemije se je še pokazalo, da lahko prezračevanje s centralnim prezračevalnim sistemom pomeni tudi tveganje za prenos okužb. Da bi v čim večji meri zmanjšali možnost za nevarnost okužb, so izvajalci upoštevali napotke proizvajalcev prezračevalnih sistemov.

So pa nekateri domovi povedali svoje dobre izkušnje. Tam, kjer so uporabljali kakovostne prenosne čistilnike zraka, so ti učinkovito preprečevali okužbe z virusi, prisotnimi v aerosolih v zraku, čistili zrak in ohranjali tudi ustrezen nivo vlage v prostorih.

Zavedamo se, da bi bili ustreznejši in varnejši sodobnejši sistemi prezračevanja, ki pa zahtevajo večja finančna sredstva in večje posege v infrastrukturo posameznih stavb.

Ali bodo domovi deležni tudi sredstev za prenovo ali obnovo?

Na ministrstvu smo izpeljali Javni razpis za sofinanciranje vlaganj v infrastrukturo React EU, ki je namenjen javnim socialnovarstvenim zavodom za sofinanciranje investicijskih projektov, katerih namen je zagotoviti varno bivalno okolje v primeru izbruha epidemije, v višini 93 milijonov evrov nepovratnih namenskih sredstev za obdobje od 2021 do 2023. Prijava na ta razpis omogoča domovom tudi možnost zagotavljanja sodobnejših prezračevalnih sistemov.

Poleg tega v okviru Nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost načrtujemo gradnjo 850 dodatnih mest v domovih za starejše. Gre za sodobnejše oblike bivanja, zato bo v okviru predvidenih sredstev v višini 59 milijonov evrov prav tako ponujena možnost zagotavljanja sodobnejših sistemov prezračevanja.

Kljub visoki precepljenosti se med stanovalci domov za starejše spet viša število okuženih z novim koronavirusom. Ali jih nameravate spet zapirati?

Stanovalce domov smo lahko hitro zaščitili, takoj ko smo dobili cepivo, tudi strategija je bila naravnana tako, da smo najprej cepili ranljive skupine. V domovih za starejše in socialnovarstvenih zavodih je cepljenih blizu 96 odstotkov stanovalcev, med njimi večina z dvema odmerkoma, nekateri so prejeli že tri odmerke. Med zaposlenimi pa je cepljenih 60,5 odstotka.

Dosledno upoštevanje pogoja PCT omogoča, da domovi za starejše ostajajo odprti.

Trenutno je večja težava pri starejših, ki živijo doma, zato s civilno zaščito in drugimi deležniki razmišljamo, kako priti do tistih, ki živijo sami zunaj središč in nimajo niti informacij. Ponekod se vozijo po vaseh mobilni timi, potrkajo na vrata in cepijo tiste, ki to želijo, kar se je izkazalo za dobro rešitev.  

Združenje Srebrna nit je dalo pobudo za ustanovitev instituta varuha starejših, zavzemajo se tudi za ustanovitev posebnega ministrstva, ki bi se posvečalo problematiki starejših. Kaj menite o predlogu?

Mislim, da Varuh človekovih pravic RS dobro rešuje težave občutljivih skupin, tudi starejših, zato ni potrebe po kopičenju institucij in odgovornosti. Ko posameznica ali posameznik ne more učinkovito rešiti težav s predstavniki države, se obrne na varuha, ki posreduje med njimi, da bi stanje rešili. Morda bi lahko to posredovanje še nadgradili, če bi se pokazala potreba.

Ravno zaradi zahtevnosti resorja smo na ministrstvu direktorat za socialne zadeve, ki je bil tudi največji, razdelili. Tako imamo posebej direktorat za socialne zadeve in direktorat za deinstitucionalizacijo in starejše. Sprememba se že kaže kot dobra.

Če hočemo odgovoriti na vse izzive sodobnega časa, kot so demografske spremembe, spremembe pokojninskega in invalidskega zavarovanja, oskrba starejših, življenje starejših nasploh, medgeneracijsko sodelovanje, imam sam vizijo za samostojni resor za družino, demografijo in oskrbo starejših. Zdi se mi, da ta področja spadajo skupaj in bi lahko bila – tudi po zgledu nekaterih drugih držav – kos tem izzivom.

Anita Žmahar


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media