Stebričasto sadno drevje za žive meje

Prosti čas | nov. '21

Ali si želite ozke in pokončne stebričaste češnje, jablane in hruške, ki jih lahko sadite v žive meje? Takšna sadna drevesa so idealna za atrije, terase, visoke grede in manjše vrtove. V svetu stebričasta sadna drevesa poznajo že vrsto let. V Sloveniji jih še vedno ne poznamo dobro in premalo uporabljamo za različne rešitve na vrtu, kjer je manj prostora. 

S sajenjem stebričastih sadnih dreves si lahko ustvarite zasebnost in uspešno nadomestite žive meje iz cipres. V poletnem in jesenskem času lahko kar z ležalnika utrgate sočen plod z domačega vrta. Posadimo jih lahko tudi pred vrtom in tako oplemenitimo vhod v hišo. Zanimiva so za vrtove z malo prostora, ker ne rastejo v širino in ne zasedejo veliko prostora. Sadite jih lahko po tri skupaj v trikotniku. Tako poskrbite za dobro oploditev in lepšo podobo zasaditve, saj deluje kot en velik sadni stolp. Če želimo med drevesi hoditi, ustrezno povečamo razdaljo sajenja. Za dobro oploditev je treba v bližini saditi vsaj dve različni sorti. Med drevesi za živo mejo naj bo 70 centimetrov razdalje, saj drevo v povprečju v širino doseže 60 centimetrov. Razdalja med rastlinami v trikotniku naj bo 70 centimetrov. Če jih sadimo v dve vrsti, je razdalja med vrstama dva metra. Sorte stebričastih jablan, ki so cepljene na podlago M 26 in MM 106, dosežejo višino tri do štiri metre in potrebujejo oporo. Sadimo jih v sadne žive meje, atrij ali pred vrtom. Izogibajte se sortam, ki so cepljene na podlago MM 111, kajti te ne potrebujejo opore. Tako na vrtu ne boste imeli jablane, ki bi bila višja od petih metrov. Za urbane nasade na terasah in balkonih priporočamo izbor sort, ki so cepljene na šibke podlage. Podlaga jablane M 9 se običajno uporablja za sajenje v lonce in visoke grede. Tako cepljena sorta doseže višino do dveh metrov. Nizke podlage izbiramo tudi pri hruškah in češnjah. Pri sajenju stebričastih sadnih dreves velja pravilo, da je rast bolj bujna, če jih sadimo globoko. Na splošno naj velja pravilo, da je cepljeno mesto pet do deset centimetrov nad nivojem tal. Jablane prvič režemo pred začetkom vegetacije, to je običajno marca. Zamudniki lahko režejo drevesa vse do cvetenja. Na splošno velja pravilo, da predolge stranske poganjke jablane režemo na tri do pet očes. Režemo jih lahko tudi tako, da vse poganjke, ki so daljši od 20 centimetrov, prikrajšamo na pet do 15 centimetrov in ohranimo nekaj rodnih brstov.

V posodi je rast v višino manj bujna, kar je splošno značilno za vse rastline, ki jih gojimo v posodah. Tako nizko rastoče sorte dosežejo višino do enega metra in pol. Prostornina posode naj bo 50 litrov in več. Na naši terasi uspeva češnja v posodi s prostornino 70 litrov. Večja ko je posoda, lažje bo rastlina prenašala stres zaradi pomanjkanja vode in temperaturnih šokov v poletnem času. Posoda naj bo svetle barve, prednost imajo posode iz naravnih materialov, ki se ne pregrevajo tako hitro kot plastični lonci. Stebričasta sadna drevesa sadimo v skupinah tudi na visoke grede. Skupaj posadimo dve do tri rastline iste vrste. Za sajenje jablan so primerne tudi visoke grede, ki so široke in visoke en meter. Na tako visoko gredo posadimo praviloma eno drevo. Okrog sadnega drevja pa lahko posadite tudi druge cvetoče rastline in tako popestrite celotno zasaditev. 

Kaj sejemo in sadimo v novembru?

Česen na vrtu sadimo takoj po prvi slani. Če ste pozabili na setev zimske solate, lahko posadite sadike. Če je jesen topla, še vedno sadimo majski srebrnjak za mlado čebulo, sejemo divjo rukolo in azijsko listno zelenjavo. Od začetka novembra do sredine novembra sejemo grah in bob. Na sadnem vrtu sadimo asimino, kaki, kivi, oreh, lesko, češnjo, kutino, jablano, slivo in drugo sadno drevje. Zanimive so rumene, črne, rdeče in vijoličaste maline. Grmičasta jagoda haskap pa predstavlja prvo sadje na vrtu. Zelo priporočamo tudi sajenje aronije, ameriške borovnice, brusnice, robide ter zdravilnega rakitovca. Tudi šmarna hrušica ima lepe liste in plodove. Plodovi so zelo okusni in aromatični, uporabljamo jih za sok, marmelade in sladice.

 Davor Špehar, Zeleni svet,  fotografija: Adobe Stock


Vaši komentarji


© 2021 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media