Zelene strehe, zelena okolica

Prosti čas | nov. '21

Gnezdilnica na topolu

Zazelenitveni načrti v urbanih okoljih vsestransko vzpostavljajo vez med človekom, bivalnim okoljem in naravo, s katero si želimo ostati v stiku tudi potem, ko se vrnemo z rekreacije ali sprehoda po gozdu. Enega tovrstnih podvigov so med prvimi v Sloveniji uresničili v podjetju Medis v Ljubljani. Pri tem jih je vodila natančno premišljena zasnova sonaravnega, ki vključuje tako skrb za ptice, čebele, ki so lahko daljše obdobje na paši, kot ljudi.

Kot je pojasnil mag. Tone Strnad, ustanovitelj podjetja Medis, so v okviru poslovne vizije v podjetju od nekdaj trajnostno in ekološko naravnani. Skrb za zdravje ljudi je neposredno povezana s skrbjo za zdravo okolje, kar je bilo osnovno vodilo pri zamisli izolirane zelene strehe s poraslim mahovjem in nizko travo ter namestitvijo gnezdilnic na bližnjih topolih in posameznih delih skladiščnega objekta. Načrt rojeva vidne rezultate, ki jih najbolj opažajo na kraju samem, na kar je pobudnik Tone Strnad, tudi sam izjemen poznavalec ptic, zelo ponosen: »Medis je družbeno odgovorno podjetje, sodeluje pri številnih ekološko zasnovanih akcijah, tudi sami smo organizirali veliko čistilnih akcij v širši okolici. Menim, da bi za naravo lahko naredil največ posameznik sam že s tako, da bi sleherni dan delal ZA naravo, ne proti njej. Za ta korak nista potrebna ne čas ne denar, temveč idejna spodbuda in že majhna sprememba v načinu dela in življenja.« Po sogovornikovih besedah osnovna ideja zazelenitve in bujne zelene okolice, zasajene z medovitimi rastlinami, zelišči, trajnicami, sadnimi grmovnicami itn., temelji na skrbi, kako naravnim in prvotnim prebivalcem, pticam, žuželkam in drugim živalim, zagotoviti prijazno in varno okolje. V letu 2019 so ob gradnji novega skladišča v Črnučah hkrati udejanjili tudi poglobljeni načrt za drevesa. Ta so ohranili, na obstoječih zelenicah zasadili nekatera nova drevesa in posadili tudi grmovnice s cvetovi za čebele in plodovi za ptice, na stavbo in drevesa pa namestili gnezdilnice in zatočišča za različne vrste ptic, netopirje in žuželke.

Zelena streha na skladišču

Gnezdilnice zgodaj spomladi očistijo, in kot je dejal Tone Strnad, so bile v pretekli sezoni presenetljivo vse zasedene. Kot je ugotovil, je treba namestiti še kakšno gnezdilno polico, saj vse ptice ne gnezdijo v duplih. Njihov namen je privabiti še druge vrste in tako povečati njihovo raznoterost.

Pomemben korak – stop košnja!

Poleg ohranjanja obstoječega, tj. zelenic, drevja, rastlin, in privabljanja ptic (vran, postovk, sinic, vrabcev, črnoglavk, liščkov, brglezov, taščic idr.) je bila ključna tudi odločitev glede drugačnega koncepta košnje. Tone Strnad pri tem poudarja: »Zame je bilo v okviru projekta nekaj najlepšega to, da smo sklenili, da zelenic ne bomo kosili. Ko bi le videli, koliko barv, cvetja, različno visokih in raznorodnih trav ter drugih rastlin je kar naenkrat zraslo! Prej zelena, zelo običajna trava je postala živa, lepa, barvita. Ko jo pogledaš, si v trenutku spočiješ oči in nabereš nove energije. Čar je tudi v tem, da je vse skupaj cenejše, kot bi bilo sicer. Postovka s strehe skladišča skrbi, da ni miši in voluharjev, netopirji pobirajo preštevilen mrčes, sinice skrbijo, da na drevju in grmovju ni uši, čebele pa poskrbijo, da se cvetje oplodi in zrasejo sadeži. Na ta način prihranimo pri košnji, pri izdatkih za pesticide, herbicide in strupe proti glodavcem itn. Ohranjamo naravo.« Kot je dodal, kosijo na primer le predele, ki so obremenjeni z odpadki (ob cesti in pločnikih), enkrat letno, ko se odvije celoten naravni cikel, pa pokosijo povsod.

Ameriški slamnik privablja poglede - in čebele

Dodana vrednost celotne zasnove zazelenitve in sonaravnega v delovnem okolju sta vsekakor trajnostna naravnanost in strokovno načrtovanje. Pobuda se je rodila znotraj podjetja, glede zasaditve in vrste dreves so se obrnili na krajinskega arhitekta prof. dr. Davorina Gazvodo z Biotehniške fakultete, glede gnezdilnic in zatočišč za ptice pa so za strokovni nasvet povprašali varstvenega ornitologa Tilna Basleta iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS).

Oprijemljive rezultate prav tako pozdravljajo zaposleni, saj si, kot je povedal sogovornik, vse pogosteje vzamejo čas za malico zunaj pod drevesnimi krošnjami. To se je toliko očitneje pokazalo v času epidemije covida-19. Prepričan je, da bodo v podjetju z vzornim, trajnostno naravnanim zgledom dobre in otipljive prakse ter brez večjega finančnega vložka k tovrstnim rešitvam spodbudili tudi druga podjetja, s čimer bodo naredili že veliko dobrega.

Skrb za ptice

Kot je povedal varstveni ornitolog Tilen Basle iz DOPPS, so zelene mestne površine izrednega pomena za biotsko raznovrstnost, prispevajo k vsesplošnemu dobremu počutju in so za marsikoga tudi glavni stik z naravo. Posebno vlogo pri tem igrajo naša bivališča – bloki, stolpnice, skladišča, dimniki in stavbe v urbanem okolju. V središču večjega srednjeevropskega mesta povprečno gnezdi od 35 do 40 vrst ptic, skupaj s predmestjem in vrtovi pa okoli 70 do 75.

Besedilo in fotografije: Veronika Sorokin


Vaši komentarji


© 2021 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media