V Ljubljani tudi ni tako slabo

Prosti čas | nov. '21

 Še pred zoro je zapeljala v turobno meglo in se pognala po obvoznici na avtocesto proti severovzhodu. Zdrznila se je ob misli, kaj se je še prejšnji teden dogajalo, ko so ljudje peš nastavljali svoja telesa na odprti cesti, kjer pešcev res ne pričakuješ. Zdaj je jutro in cesta je prazna in želi si, da se neumnost in neodgovornost tistega dne ne bi nikoli ponovila. Brez izzivanja je nesreč dovolj in njej se zdi sprehajanje po avtocestah ne glede na vzrok ali cilj popolnoma nedopustno.

Kako lahko je Ljubljančanom, pojma nimajo! Ne vedo, da mora ostarel človek prositi za pomoč, ko sam ne vozi več avta. Ne vedo, da moraš vzeti prost dan, da lahko pripelješ starše do zdravnika. Ne vedo, kaj se pravi dedku vstati ob petih in se voziti več kot dobro uro do bolnišnice …