V Ljubljani tudi ni tako slabo

Prosti čas | nov. '21

 Še pred zoro je zapeljala v turobno meglo in se pognala po obvoznici na avtocesto proti severovzhodu. Zdrznila se je ob misli, kaj se je še prejšnji teden dogajalo, ko so ljudje peš nastavljali svoja telesa na odprti cesti, kjer pešcev res ne pričakuješ. Zdaj je jutro in cesta je prazna in želi si, da se neumnost in neodgovornost tistega dne ne bi nikoli ponovila. Brez izzivanja je nesreč dovolj in njej se zdi sprehajanje po avtocestah ne glede na vzrok ali cilj popolnoma nedopustno. Premišljevala je o družbi in vzgibih, ki nekatere ljudi vodijo, da delajo neverjetne reči. Nepremišljene. Vsaj ona vidi tako, no, pa njena mama tudi, in tu se pojavi vprašanje, ali je odnos do sveta prirojen, privzgojen, priučen ali je stvar sprotne odločitve glede na koristi. Njo so doma učili, da je zrel človek odgovoren za druge in da se splača truditi za prijazen, dober svet za vse ljudi. Tudi sama je tako vzgajala svoje otroke. Danes bodo morali sami poskrbeti zase, ona je že navsezgodaj odšla, ob 8.15 ima dedek pregled v bolnišnici.

Kako lahko je Ljubljančanom, pojma nimajo! Ne vedo, da mora ostarel človek prositi za pomoč, ko sam ne vozi več avta. Ne vedo, da moraš vzeti prost dan, da lahko pripelješ starše do zdravnika. Ne vedo, kaj se pravi dedku vstati ob petih in se voziti več kot dobro uro do bolnišnice …

Babica in dedek sta že čakala oblečena in obuta na pragu in hitro so se odpravili nazaj proti Ljubljani. Joj, kakšne kolone se vijejo v mesto, je bila pretresena babica in tisočkrat se je zahvalila snahi, da je prišla ponju. In kljub vsej gneči so prišli dovolj zgodaj.

Dedek je v čakalnici odložil palico, slekli sta mu jakno in ga varno posedli, bil je na toplem in zadovoljno je čakal, babica in snaha pa sta stopili v sprejemno pisarno in babica je potegnila iz torbice vse dokumente.

»Za moža?«

»Ja.«

»Zakaj pa ste prišli?«

»Ja, naročen je … Ali nisva prav? Ni naročen pri vas?«

»Prav sta, pri nas je naročen, res. Toda naročen je za prihodnji teden, ne za danes.«

Ne za danes? No, res niso zamudili! Še več, prišli so ne samo petnajst minut prekmalu, ampak en teden prekmalu! Babici je zaledenelo srce – kako se je moglo to zgoditi! Vedela je, da se ni mogel zmotiti dedek. Ali je zdaj že tako nerodna, da se take strahotne napake dogajajo njej? Ojoj, kaj to zdaj pomeni? Prišli so prekmalu, čez teden dni bo treba ponoviti vse skupaj: snaha bo morala spet vzeti prost dan, priti po njiju, vstati bosta morala navsezgodaj, se spet peljati v teh kolonah …

Solze so ji stopile v oči, nemočna je stala pred vsemi temi nesrečnimi okoliščinami. Vendar je v vso to nesrečnost kot od daleč slišala snaho, kako se pogovarja o tem in kako prosi, ali je kakšna možnost ...

»Grem vprašat, kaj se da storiti ...« je slišala prijazno sestro.

»Pojdi k dedku, da ne bo sam,« ji je rekla snaha in babica je z veseljem odšla stran, da ji ne bi bilo treba slišati, kako jih bodo poslali domov.

Kmalu je snaha prišla za njo in tolažeče rekla: »Zdravnik je še na viziti, ne vemo, kaj bo rekel. Moramo počakati. Sestra je bila zelo prijazna in se bo potrudila, da bi ga sprejeli danes. Počakati moramo, potem pa bomo videli.«

In so sedeli in čakali. In premišljevali. Od česa je odvisno, ali je družba prijetna, prijazna, dobra za človekovo srečo in mir. Sestra bi imela vso možnost (in pravico), da bi jih takoj odslovila, red mora biti in gotovo ima zdravnik za danes dovolj dela. Po drugi strani pa je treba tako malo, da osreči človeka: obravnaval ga bo danes namesto naslednji teden in mu prihranil kopico nevšečnosti, predvsem pa mu bo dal občutek človečnosti in topline namesto odtujenosti in vesoljskega mraza ravnodušnosti.

Vse se je čudovito izteklo, zdravnik se je z dedkom celo malo pošalil: »Ste prišli raje danes, če bo drug teden sneg?«

Bil je srečen, nepozaben dan in dedek se je kar naprej smejal in govoril, da v Ljubljani tudi ni tako slabo ...

Mira Dobravec


Vaši komentarji


© 2021 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media