KULTURA KRATKE

Prosti čas | nov. '21

Izposoja slovenskih filmov na zahtevo

Klasični in novejši slovenski filmi so na voljo za izposojo na prenovljenem portalu RTV365. Da jih boste lažje našli, so jih razporedili po žanrih, poseben prostor pa so dobili festivalski nagrajenci. Radioteleviziji Slovenija se je pridružil Slovenski filmski center. Direktorica Nataša Bučar pravi, da sta se povezala dva naravna partnerja. »Očitno je moral dozoreti čas, svoje je naredila še epidemija, ob zaprtju kinodvoran smo se zavedeli, kako je pomembno narediti tako izposojo in in tako je nastala Filmoteka.« Urednik je filmski strokovnjak Urban Tarman, ki bo skrbel za rastočo ponudbo. Najem filma za 14 dni bo stal 2,90 evra.

Študijske skupine za seniorje 

V Mestnem muzeju Ljubljana je oktobra nastala nova skupina, ki bo ponudila nekoliko drugačen pogled na zgodovino – Zgodovina z dr. Markom Prpičem. Namesto vojn, zmagovalcev in poražencev bo pri spoznavanju zgodovinskih dogodkov v ospredju odnos do hrane, pijače in celo glasbe. Sestajala se bo enkrat mesečno v Mestnem muzeju ob 17. uri. V skupini Mestni muzej Ljubljana in Ljubljančani boste s pomočjo mentorice in njenih vprašalnikov obujali spomine na različna področja življenja, prisluhnili drug drugemu, s čimer bo spomin še bolj oživil. Kdor želi, lahko doma zapiše svoje spomine. Študijska skupina se bo srečevala enkrat mesečno, in sicer ob četrtkih ob 11. uri. Študijska skupina Raziskujemo preteklost Ljubljane pa se bo z mentorico srečevala ob četrtkih ob 10. uri. Do konca leta bosta tam še dve zanimivi delavnici: Delavnica kaligrafije s kaligrafsko mojstrico Katarino Rojc (3. in 27. novembra od 10. do 14. ure) in Izdelava družinskega drevesa, na kateri boste pod mentorstvom in z uporabnimi informacijami lahko poiskali korenine svoje družine (27. november in 4. december od 9.30 do 14. ure).

Prenovljene muzejske zbirke

Na Ljubnem ob Savinji so prenovili kulturni dom s knjižnico. Ob otvoritvi so pripravili razstavo nove Flosarske zbirke. Prikazuje starodavno tradicijo prevažanja lesa po reki Savinji v obliki splavov, torej flosov, ki je bila do zdaj predstavljena v Flosarski zbirki na Ljubnem ob Savinji, a je po novem tehnološko posodobljena in vsebinsko prirejena za interaktivno uporabo. Središče postavitve je reka Savinja, po kateri se bodo sprehajali obiskovalci in doživljali interaktivne animirane zgodbe, ki prikazujejo življenje ob reki Savinji in na njej. Spoznali bodo rastlinstvo in živalstvo ter kulturno-zgodovinske značilnosti življenja ob reki. Celotna izkušnja je prepletena z življenjem in navadami flosarjev, kulturnimi znamenitostmi in razvojem kraja.

Počastitev 200. obletnice rojstva Dostojevskega

Enajstega novembra bo minilo 200 let od rojstva ruskega pisatelja Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega, ki je zaznamoval literarni svet več stoletij. V Cankarjevem domu bodo počastili obletnico rojstva in spomin nanj s cikli filmskih projekcij, predavanj, pogovorov in gledališkimi predstavami. V Linhartovi dvorani bo 9. novembra gostovalo Hrvaško narodno gledališče iz Zagreba s predstavo Idiot, sledijo Banket, Črna oda sedanjosti in Dvojnik Dostojevskega. Sklop predavanj bo 8. novembra uvedel filozof, pesnik in prevajalec Gorazd Kocijančič. V Ljubljano bo prišla tudi avtorica biografije Dostojevski, ruska literarna zgodovinarka Ljudmila Saraskina. Prisluhnili ji boste lahko 11. januarja 2022.

GLEDALIŠČE

Cankarjevi Hlapci spet na sporedu

Presenečeni smo bili, ko je Slovensko mladinsko gledališče za režijo Hlapcev izbralo režiserko Majo Kleczewsko. Opisujejo jo kot eno najdrznejših osebnosti sodobnega poljskega gledališča in dobitnico številnih uglednih gledaliških nagrad. Poudarjajo njeno poglobljeno delo z igralci, spogledovanje s kičem in navdihovanje pri popkulturi, predvsem pa izjemno osebne interpretacije klasikov. V tem duhu se je lotila enega slovenskih kanonskih besedil, za katero marsikateri menijo, da je najbolje povzelo slovenski narodni značaj. Razmere v Sloveniji so se v preteklem letu tako hitro spremenile, da je Maja z ekipo v procesu študija prišla do ugotovitve, da mora zasnovo uprizoritve Cankarjeve drame zastaviti drugače. Nastopajo: Robert Prebil (župnik), Vito Weiss (Jerman), Janja Majzelj (učiteljica Lojzka), Draga Potočnjak (Jermanova mati), Stane Tomazin (kovač Kalander) in številni drugi igralci SMG-ja. Od 18. do 23. novembra v Festivalni dvorani.

RAZSTAVE

Zgodovina teharske koseške skupnosti

Teharje so bile v srednjem veku pomemben kraj, kjer so živeli kosezi, svobodni tudi v srednjem veku, niso imeli obvezne tlake, imeli so celo nižje davke, kar so jim priznavali tudi grofje Celjski. Tu in še v Savinjski dolini, na Koroškem in Štajerskem naj bi se naselili po razpadu Karantanije, organizirani so bili v skupnosti, podobne kibucem, zadrugam, samoupravljanju, govorili so starocerkveno slovanščino, ki je tudi zapisana v urbarjih. Imeli so celo svojo sodno službo. Zelo so pazili na svoj rod in običajno se niso mešali z drugimi. Ker so imeli svojo vojaško in konjeniško službo, je bilo z njimi povezano tudi žegnanje konj na Teharjah, ki se je ohranilo do danes. Sicer pa se je teharska skupnost ohranila do leta 1850. Avtorja razstave sta Slavica Glavan in Matej Ocvirk. Železarski muzej Štore pa je za posebne zasluge pri ohranjanju železarske in tehniške kulturne dediščine prejel častno Valvasorjevo priznanje.

Svet znotraj: oblikovanje modernih interjerjev

V notranjih prostorih doma, delovnega okolja in prostočasnih dejavnosti preživimo večino svojega časa, vplivajo na naše življenje, zato jih omenjena razstava prvič v večjem obsegu raziskuje ter vrednoti. Ob tem pa upošteva dnevne rituale človeka, njegove praktične potrebe in način življenja. Skupni imenovalec je bila ideja osvoboditve bodisi od težkega in nepotrebnega okrasja bodisi od togih konvencij. Kustosinje Maja Vardjan, Cveta Požar in Katjuša Kranjc so jo razdelile v pet tematskih sklopov: Nove kulture bivanja, Telo in prostor, Zunaj/Znotraj, Celostna okolja in Fluidnost. Z njimi odpirajo vprašanja odnosa med arhitekturo, notranjostjo in človekom, poudarjajo družbene in tehnološke spremembe, človekov odnos do prostora, narave in mesta. Vse to predstavljajo z risbami, skicami, fotografskim in dokumentarnim gradivom ter kosi pohištva in drugimi predmeti. Na ogled v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje do 28. novembra.

Arheologija nekega obdobja

Fotograf Roman Bezjak že več kot desetletje raziskuje arhitekturno dediščino socialističnih režimov. Med leti od 2005 do 2012 je potoval po vzhodni in jugovzhodni Evropi ter vzhodnem delu Nemčije in iskal stavbe, ki bi jih lahko uvrstili med klasične primere arhitekture socialističnega modernizma. Fotografiral je predvsem stanovanjske hiše, hotele, kulturna prizorišča in podobno arhitekturo v javnem prostoru. Leta 2012 je svoje vizualno raziskovanje socialistične arhitekture nadaljeval v Pjongjangu, leta 2017 pa v Taškentu. Fotografije na razstavi v Galeriji Photon prikazujejo podobe iz Taškenta, mesta, ki bi ga lahko označili za »simbol sovjetskega modernizma in muzej socialistične arhitekture na prostem«. Serija gledalcu omogoča odličen vpogled v edinstven primer modernistične arhitekture v Aziji.

Pripravlja: Neva Brun