Prednosti in pasti asistenčnih sistemov

Prosti čas | nov. '21

V dveh desetletjih so se navodila za uporabo avtomobila odebelila s 7 milimetrov na 3,3 centimetra. Voznik mora razumeti česa in v kakšnih okoliščinah asistenčni sistemi v avtomobilu ne zmorejo. 

Ali ste morda tudi vi med tistimi nevedneži, ki se podnevi skozi predor vozijo brez vklopljenih zadnjih luči? Tega vam ne gre zameriti, ker je vsak avtomobil čudež zase, zato pravzaprav nikoli ne veš, kako pri različnih modelih stvari samodejno delujejo, če delujejo, in ali je to tudi vgrajeno v avtomobilu.

Zdaj bo seveda kdo modro pripomnil, da je treba najprej prebrati navodila o uporabi avtomobila. Res je, ampak običajno je to nekaj centimetrov debela knjiga. Avtomobilska industrija varčuje, zato je v navodilih opisano vse, kar tovarna serijsko in za doplačila »nabaše« v avtomobil. Zdaj pa bodi pameten in vedi, kaj je in česa ni v avtomobilu. Izkušnje nekaj pomagajo, veliko pa ne, ker imajo vozila nekatere »asistenčne sisteme«, za katere še pomisliš ne, da obstajajo. Zato je treba svoj avtomobil spoznati do obisti. Le tako človek ne bo zabredel v kakšno veliko sitnost in bil na koncu celo kriv za nesrečo.

Za preverjanje, kako delujejo luči, prosite ženo, da komentira, kaj opazi. Naj s časopisom pokrije tipala, ki so na šipi v višini vzvratnega ogledala, in tako naredi temo. Kaj se zgodi z lučmi? Pomaga tudi, če avtomobil postavite pred veliko stekleno izložbo. Tam prižigajte stikala in ročice in opazujte, kaj se z lučmi dogaja.

Tipala (in morda celo kamere z zaslonom na armaturni plošči) za oddaljenost avtomobila od ovir so in tudi niso uporaben pripomoček. Najzanesljivejše je, če voznik ve, do kod segajo vogali avtomobila. To je treba natrenirati. Nič lažjega. Postavite dve kartonasti škatli drugo na drugo in se tej oviri približujte iz različnih kotov. Opazujte. Ko se vam bo zdelo, da ste nevarno blizu, izstopite in poglejte, kako je v resnici. Kaj pa sporočajo tipala za oddaljenost? Vseeno je pametno voziti po dobrem občutku. Sicer je voznik, ki se popolnoma prepusti elektronski pomoči, v primeru okvare asistenčnega sistema gol in bos.

Ta tipala so uporabna, ker opozorijo, ali je pred avtomobilom ali za njim nizka ovira, na primer korito za rože, stebriček ali stopnica. Za voznike, ki se izpred hiše ali s parkirnega prostora vzvratno pomikajo na vozišče, so uporabna tipala, ki opozorijo na vozila, prihajajoča z leve ali desne prečne smeri. Tipalo to nevarnost prej zazna, kot jo lahko vidi voznik.

Sistem ABS je že popolnoma udomačena stvar. Kljub temu pa je dobro razumeti, kako se odziva, da se ne bi človek v kritičnem trenutku ustrašil nenavadnih tresljajev in zvokov. Ko se vklopi ABS, kolesom prepreči, da bi blokirala, kar je odlično na gladkem asfaltu ali takrat, ko se voznik umika in je z dvema kolesoma že na pesku. Ko deluje ABS, se na zavornem pedalu in gumah odziva kot rahlo drhtenje. Ko bo rahlo rosilo, obiščite kakšno prazno parkirišče in dobro pritisnite na zavorni pedal, pa vam bo vse jasno.

Nadgradnja ABS je pripomoček, ki v sodelovanju s tipali za oddaljenost ovir (vozil) sam zavira ali celo ustavi avtomobil. To seveda pomeni, da je Računalnik (nalašč pisan z veliko začetnico!) prevzel nadzor nad avtomobilom, in ko voznik pritisne na zavorni pedal, bo občutek na zavornem pedalu lesen ali ne bo »ta pravi«. Tega se človek ne sme ustrašiti.

Sistem za samodejno zaviranje v sili je nekaj precej novega in deluje skupaj z radarjem, ki je vgrajen v sprednji maski avtomobila (ta radar ne sme biti umazan ali zakrit s snegom, ker sicer ne deluje več). Pomeni resen samodejni poseg v vožnjo. V teoriji naj bi avtomobil sam zaviral, ko bi tipala zaznala močno prekratko varnostno razdaljo ali vnaprej programirano »nevarno situacijo«. To se sliši idealno, pa ni, saj včasih reagira tudi brez potrebe.

Ti sistemi niso nadomestilo človeka, in to je treba vedeti. So situacije, ki Računalnik zmedejo. Recimo srečanje dveh vozil na ozki cesti sredi ovinka ali vožnja po valoviti cesti ali nezmožnost prepoznati na tleh ležeč predmet, na primer razcefrano večjo pnevmatiko. In še kakšna netipična situacija se najde.

Sistem za stabilnost vozila vam lahko pripravi hudo neprijetno presenečenje pri vožnji v klanec po mastni ali makadamski cesti. Ko Računalnik zazna, da gumam spodrsava, motorju odvzame moč – in že nastane »štala«, ker se avtomobil na pritiskanje stopalke za plin ne odziva več. Lahko celo obstane in tudi speljati noče več. Če je voznik dovolj priseben, bo na armaturni plošči opazil rumeni trikotnik, ki močno utripa. Zdaj je treba najti ustrezen gumb in pomočnika, ki nagaja, izklopiti.

Sistem za zadržanje vozila v klancu je uporaben pri speljevanju, če je voznik neroden pri uporabi ročne zavore (če je še v klasični obliki, torej ročica, ki se potegne). Ta pripomoček prepozna klanec in speljevanje in zavre avtomobil za nekako dve sekundi. V tem času je treba speljati, sicer Računalnik sprosti zavore in bo avtomobil začel drseti nazaj.

Sistem za ohranjanje voznega pasu je tudi novotarija, o kateri ne veš, kaj bi si mislil. Kdor obvlada vožnjo, tega ne potrebuje. Si pa naj želi, da ta sistem uporabljajo vsi tisti, ki za volanom počno vse, česar se ne sme. Sistem uporablja spredaj vgrajeno kamero, ki beleži sredinsko in desno robno črto, in če Računalnik meni, da avtomobil uhaja iz smeri, bo samodejno popravil smer vožnje. Da voznik sam uravnava optimalno linijo vožnje, tega Računalnik ne upošteva. Voznik, ki ne ve, da ima tak pripomoček v avtomobilu, bo imel občutek, da avtomobil pleše po voznem pasu, kot da je s sprednjimi kolesi in volanskim mehanizmom nekaj hudo narobe.

To še ni vse, kar danes ponujajo oziroma zmorejo avtomobili. Je pa treba upoštevati, da vse te novotarije delujejo ob izpolnjenih pogojih: zdrav in polno zmogljiv akumulator, čiste površine tipal, kamer, radarja, razumevanje delovanja, predvsem pa razumevanje situacij, v katerih Računalnik odpove. Na kratko: ni se dobro slepo zanašati nanje. Bi pa bilo prav zahtevati, da lahko asistenčne sisteme izklopimo oziroma je prepuščeno vozniku, da vklopi, kar potrebuje. Preveč zvokov, signalov, motenj, utripajočih ali gibajočih se prikazov na armaturni plošči namreč odvrača pozornost od ceste.

Besedilo in fotografija: Mitja Gustinčič


Vaši komentarji


© 2021 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media