O starejših naj odločajo starejši sami

nov. '21

Socialne pravice starejših so bile rdeča nit 20. festivala za tretje življenjsko obdobje, ki je bil osrednji dogodek ob mednarodnem dnevu starejših. Potekale so razprave o merilih kakovosti dolgotrajne oskrbe, preseganju stereotipov o staranju in starosti z izrazoslovjem, bivanjskih problemih starejših in pomenu poznavanja – in uporabe sodobnih tehnologij.

Tokrat bomo nekoliko več pozornosti namenili razpravi o bivalnih razmerah starejših in možnostih za njihovo izboljšanje, o čemer so se pogovarjali Alenka Ogrin in Jože Ramovš z Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje, Jera Grobelnik s Stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana in Lili Štefanič z občine Kočevje.

Že večkrat smo omenjali, da kar 89 odstotkov prebivalcev živi v lastniškem stanovanju ali hiši, kar nas uvršča v vrh držav Evropske unije. Prav tako je Slovenija v vrhu po višini stroškov bivanja. Neradi se selimo, čeprav so nam prevelike nepremičnine zlasti v tretjem življenjskem obdobju v breme, ker jih je težko vzdrževati, čistiti in ogrevati. Problematične so hiše, ki smo jih gradili v letih od 1960 do 1980, z veliko stopnicami, visokimi pragovi, majhnimi kopalnicami. Pa to ne velja le za individualno gradnjo, tudi mnoge stanovanjske soseske niso načrtovane za vsa življenjska obdobja. Lokalne skupnosti le redko upoštevajo želje prebivalcev, še redkeje jim ponudijo alternativne možnosti bivanja. Zato jim je lahko za vzor kočevska občina, ki je med prvimi pri nas sprejela strategijo do starosti prijazne občine za obdobje do leta 2024.

V dogovoru z občani

Kot je povedala Lili Štefanič, direktorica občinske uprave, iz občinskega proračuna, težkega 25 milijonov evrov, en milijon namenjajo za potrebe starejših občanov. Med 16 tisoč prebivalci jih je 21 odstotkov starejših od 65 let. Na predlog društva upokojencev in ob sodelovanju Rdečega križa že od leta 2018 sofinancirajo prilagoditev bivalnih prostorov starejšim občanom, za to vsako leto namenijo deset tisoč evrov. Prosilci, izbrani na razpisu, lahko prejmejo 50 odstotkov vrednosti del oziroma največ 2000 evrov. Do zdaj so pomagali prenoviti stanovanje 15 občanom, običajno gre za prenovo kopalnice, vzidavo širših vrat, ureditev klančin in podobno. Poleg tega imajo urejene brezplačne prevoze za starejše (Sopotniki), dobro razvito pomoč na domu in sofinancirajo e-oskrbo. Načrtujejo gradnjo oskrbovanih stanovanj, v večstanovanjskih zgradbah pa spodbujajo menjavo stanovanj, da lahko starejši živijo v pritličju. Kot pravi Lili Štefanič, je zelo pomembno pridobiti zaupanje ljudi, jih poslušati, šele potem je mogoče uresničiti marsikatero idejo. V Kočevju razmišljajo tudi o tem, da bi odkupili kakšno večjo prazno hišo in jo preuredili v bivalno skupnost. Tovrstne alternativne oblike bivanja se pri nas le počasi odpirajo. V razpravi smo slišali, da so nekaj podobnega poskušali že na Lavrici, Krasu in v Idriji, pa se z načrti niso strinjali drugi prebivalci.  Lani so odprli bivalno skupnost za osem oseb v Murski Soboti, ki pa še ni v celoti zaživela. Zato pa  lepo napreduje Srebrna vas pri Loškem Potoku, kjer so se pravzaprav organizirali priseljeni prebivalci sami. V Ljubljani pa stanovanjski sklad dve bivalni skupnosti načrtuje v sklopu nove stanovanjske soseske v Štepanjskem naselju, ki bo vseljiva leta 2024. V vsaki bo prostora za štiri stanovalce (najemnike), ki bodo imeli svojo sobo s kopalnico, drugi prostori bodo v skupni uporabi.

Občutljivost besed

Ena od tem, ki se večkrat pojavlja na festivalu, je vprašanje, kako se z izrazjem izogniti stereotipom o staranju. Dojemanje starosti se namreč kaže z besedami, ki jih uporabljamo, zato zahteva veliko občutljivosti, so vnovič poudarjali razpravljavci. Paziti moramo, da nismo diskriminatorni ali celo žaljivi, čeprav nehote. Jezik je lahko tudi orodje psihološke manipulacije, so opozorili. Z njim lahko na določene razmere vplivamo pozitivno ali razdiralno, ali povedano drugače, z uporabo določenega izrazja lahko pride do zaznamovanja določenih družbenih skupin, so se strinjali Milan Pavliha, član programskega sveta F3ŽO, akad. prof. dr. Marko Snoj z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša na Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU, Biserka Marolt Meden, predsednica Društva Srebrna nit, Sonja Bercko Eisenreich, direktorica Inštituta Integra in Kristina M. Pučnik, predsednica Lektorskega društva Slovenije.

Zlasti v javnem govoru bi se morali izogibati besedam, ki imajo slabšalni predznak ali jih povezujemo s pešanjem, na primer stari, starostniki, ostareli, vendar ravno te izraze pogosto uporablja socialna in zdravstvena stroka. Prav tako ne govorimo paternalistično o naših starejših, krhkih ali nemočnih ali varovancih (domov) niti o upokojencih, ker je to ekonomska kategorija. Vendar po besedah Milana Pavlihe, sicer pobudnika tovrstnih razprav, ne gre toliko za etimološki problem, pač pa za doživljanje. Med pripadniki tretjega življenjskega obdobja so namreč velike individualne razlike, zato enako poimenovanje ni na mestu. In čeprav izraz starostnik ni zmerljivka, pač pa naj bi v preteklosti nadomestila slabšalni termin starec, kot je dejal Marko Snoj, jo tako dojemajo starejši sami, zato v medijih in javnih razpravah raje govorimo o starejših ali starejših osebah. In če smo v dvomu, katero besedo uporabiti, se vprašajmo, kdo so starejši. To smo mi jutri in pomislimo, kako nam bi bilo všeč, da nas naslavljajo.

Na vzdušje jubilejnega festivala je nedvomno vplivala epidemiološka situacija v državi. Pogrešali smo običajno živahno vrvenje po Cankarjevem domu, saj je bilo obiskovalcev in tudi razstavljavcev precej manj kot prejšnja leta. Na odprtem odru so nastopili člani pevskih zborov, plesnih in folklornih skupin iz Osrednjeslovenske pokrajinske zveze društev upokojencev, kulturno-umetniških društev, Dnevnih centrov aktivnosti za starejše Ljubljana in tudi mlajši glasbeniki. Njihovi nastopi bi si vsekakor zaslužili veliko več občinstva. Enako velja za koncert Združenih slovenskih veteranskih orkestrov.

Anita Žmahar, fotografiji: A.Ž. in J.D.