»Kaj vse bom dala človeštvu!«
ZAKLADI SLOVENSKIH MUZEJEV
Razstava o Almi M. Karlin je na Dunaju izjemno dobro sprejeta.
Osupljiva in navdihujoča, a tudi presunljiva je življenjska zgodba Alme M. Karlin (12. 10. 1889–14. 1. 1950), pisateljice in novinarke, svetovne popotnice in ljubiteljske raziskovalke. Zelo mlada je že začrtala svojo pot in ji nato z neverjetno odločnostjo sledila. V letih od 1919 do 1927 je prepotovala svet kot še nihče pred njo. V začetku tridesetih let prejšnjega stoletja je doživela velik uspeh kot pisateljica.
Celjanka Alma M. Karlin je že pri šestnajstih letih spoznala, da se skrajno negativnega vpliva svoje mame in okolja, ki jo duši, lahko reši z znanjem. Z znanjem, ki ga je mogoče unovčiti in si tako zagotoviti neodvisnost. Takrat se je začela učiti tujih jezikov. Pri osemnajstih se je podala v »prostovoljno izgnanstvo« v London, kjer je leta 1914 zelo uspešno opravila izpite iz angleščine, francoščine, italijanščine, španščine, danščine, švedščine, norveščine in ruščine. Leto pozneje, ko je bivala na Norveškem, je spoznala svoje življenjsko poslanstvo: pisateljevanje.
Ko se je leta 1918 vrnila v Celje, je bila trdno odločena, da gre na pot okrog sveta. V letih od 1919 do 1927 ga je prepotovala kot še nihče pred njo; potovala je sama, neprekinjeno osem let in se na poti preživljala s sprotnim delom. Narava njenega potovanja jo uvršča med največje popotnike vseh časov. V prvi polovici tridesetih let prejšnjega stoletja je kot pisateljica in kot popotnica v evropskem in širšem okviru doživela velik uspeh, o katerem je sanjarila kot mlado dekle. Sledila pa so zelo temačna leta vse do bridkega konca.
Že kot deklica je veljala za drugačno in v domačem okolju je niso sprejeli. Tako je bilo do konca njenega življenja in še desetletja po njeni smrti. Bila je žrtev nerazumevanja, govoric, zavisti, preračunljivosti, tudi strahu; nekateri, ki so jo poskušali prikazati kot noro in minimalizirati pomen njenega dela, so jo obenem nadzirali in ji stregli po življenju. To ne preseneča, saj je med drugim javno in odločno izražala protinacistična in protikomunistična stališča. Zadnja leta svojega življenja je v veliki revščini in hudo bolna preživela v Pečovniku na obrobju Celja.
Zbirka Alme Karlin
Pokrajinski muzej Celje hrani zbirko predmetov, ki jih je zbirala med svojim osupljivim potovanjem okoli sveta. Muzeju je zbirko po smrti Alme M. Karlin izročila njena prijateljica Thea Schreiber Gammelin. Številni predmeti bodo do 18. januarja 2022 na ogled v Muzeju sveta Dunaj (Weltmuseum Wien) na razstavi, ki je izjemen dosežek slovenskega muzealstva.
»Kaj vse bom videla, se naučila, dosegla /…/, kaj vse bom na poti odkrila, kaj prinesla s seboj, kaj vse dala človeštvu!« Tako je razmišljala, ko se je odpravljala na pot. Te besede razkrivajo namero, da bo na poti zbirala predmete ter osnovala lastno zbirko. To namero je tudi uresničila. Dragocena zbirka Alme Karlin šteje več kot 800 predmetov in več kot 500 razglednic. Skoraj polovico zbirke predstavljata zoološka in botanična zbirka, preostanek zbirke predstavljajo pahljače, japonski barvni lesorezi, japonski lakirani predmeti, spominki, tekstil, nakit, lesene plastike, miniature in drugo.
Na svoji osupljivi življenjski poti je presegla meje telesnih omejitev, svojega spola in družbenega sloja, ki mu je pripadala, meje svoje skonstruirane nacionalne identitete, fizičnih razdalj, presegla je tudi meje duha časa. Še danes so zato njene ideje sveže in aktualne, pravzaprav so brezčasne, ter nagovarjajo in navdihujejo vedno večji krog ljudi.
Pokrajinski muzej Celje
Trg Celjskih knezov 8, Celje
e-naslov: muzej@pokmuz-ce.si
tel. št.: +386 (0)3 42 80 962
