Št. 12, december 2021

  • Veliko prijaznih besed

    dec. '21

    Nikjer ni takšnega zdravila, kot je upanje. Nobena spodbuda ni tako močna in nobeno poživilo tako poživljajoče, kot je pričakovanje jutrišnjega dne. Orison Swett Marden

    Kmalu bo za nami še eno težko leto, ki ga je zaznamovala epidemija covida. Vsak ga je preživel po svoje, se boril s strahovi in težavami, ki jih je prinesla, žal mnogi tudi z boleznijo. Utrujeni smo in željni prijaznejših časov. Ali jih bo prineslo novo leto? Pričakovanje praznikov in novega leta vedno prinaša upanje, da bo vse še dobro.

Kazalo

Kdaj se je najbolje upokojiti? Ob izpolnjenih pogojih za pridobitev pravice do starostne oziroma predčasne pokojnine se marsikateri zavarovanec sprašuje, ali je zanj ugodnejša upokojitev v letošnjem ali v prihodnjem koledarskem letu in kakšna je razlika v višini pokojnine. Na kaj je treba biti pozoren?

Pripombe k zakonu o dolgotrajni oskrbi

Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini

Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc Bralec se spomni, da je bilo včasih v navadi, da se je kmetija izročila nasledniku, stari gospodar pa si je izgovoril preužitek. Zanima ga ali to še vedno obstaja in kako izgleda takšen preužitek.

Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec

Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz

Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk

Nov seznam telesnih okvar Zakon o pokojninske zavarovanju Slovenije določa, da lahko invalidnino, t. j. mesečno denarno nadomestilo za telesno okvaro, pridobijo upravičenci le za telesno okvaro, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. 23. julija 2021je bil v Uradnem listu objavljen Zakon o spremembah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju: ZPIZ-2J), ki določa, da lahko zavarovanci ponovno pridobijo pravico do invalidnine tudi za telesno okvaro, ki je posledica bolezni ali poškodbe zunaj dela.

Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec

Dom ni hiša, dom so ljudje Gaja Novak je izredno družabna, vesela in zgovorna prostovoljka, ki živi v oskrbovanem stanovanju v koprski stanovanjski soseski Olmo. Zanimajo jo ljudje, narava, zelišča, živali, pesni, piše, bere, posluša glasbo, vadi jogo, telovadi … Rada je aktivna, mora se gibati, rada je v družbi. Lena sprehode najraje hodi sama.

Mojster, ki je uresničil svoje sanje Pestro in zanimivo življenje je Jožefa Oselija iz Medvod vodilo na vse konce sveta; spomini kar vrejo iz njega in paleta teh je vezana na mnoge vidne osebnosti. Organiziral je številne dogodke, kjer je poskrbel tako za vrhunsko kulinariko kot za vrhunsko postrežbo; posebno poglavje v njegovem življenju pa tvorijo leta, ki sta z ženo Metko kot »butlerja« preživela s Titom.

Nikjer ni vse zlato, kar se sveti Čeprav sta poleti praznovala 60 – letnico poroke, ki ji rečemo tudi diamantna, se še natanko spomnita, da sta se spoznala 28. junija leta 1959. Vsak od njiju je spremljal slepo osebo, ki jih je njihovo Društvo slepih in slabovidnih, peljalo na izlet na morje. »Ko sva se spogledala, je iskrica med nama takoj preskočila in se pri priči močno vnela,« sta začela Tilka in Janez Cimerman iz Ljubljane, ki sta imela tedaj že oba, kar je bilo za tisti čas običajno, redni službi za nedoločen čas.

Šentvid je bil včasih samostojna občina »Leta 1928, ko je ljubljanski fotograf Franc Kunc z jase Grček na robu Šentviškega hriba napravil objavljeni razgledniški panoramski posnetek, je bil St. Vid pri Ljubljani še samostojna občina. Ta se je leta 1961 priključila občini Ljubljana Šiška, po ukinitvi ljubljanskih petih občin leta 1994 je postal del mesta in leta 2001 tudi sedež Četrtne skupnosti Šentvid. Vanjo spadajo še naselja: Vižmarje, Brod, Gunclje, Stanežiče, Dvor, Medno, Podgora, Pržan, Trata in Poljane,« nam je začel svoj rojstni kraj opisovati 71-letni upokojeni grafičar in ljubiteljski raziskovalec krajevne zgodovine Jože Jager.

Makaroni in kofe iz Šmarce Da so imeli na Šmarci pri Kamniku že pred drugo svetovno vojno eno največjih tovarn testenin in pražarno kave, danes praktično ne ve več nihče. Tovarna je v drugi polovici prejšnjega stoletja ugasnila, v njenih prostorih je nato deloval obrat podjetja Svit, danes pa je na tem mestu Menina, podjetje za pogrebne storitve. O makaronih in kofetu iz Šmarce se je mogoče poučiti le še v muzeju ali v starejših zapisih.

Figurice PEZ Pisane PEZ figurice in majhni bombončki v njih so prava paša za otroške oči, a tudi mnogi odrasli se jim ne morejo upreti. Prodajajo jih skoraj po vsem svetu, mnogi pa figurice zbirajo.

O življenju plemenite rodbine Lukanović Že ime in priimekprof. dr. Adolfa Lukanovićaveliko povestao njegovih prednikih. Adolf je bilo ime tudi njegovemu očetu, ki je izhajal iz mešanega zakona sudetske Nemke (pokrajina na nemško-češki meji) židovskega porekla in Silvestra Lukanovića z Brača. Toda naš sogovornik je v svojem priimku uradno spremenil črko č v mehki č šele po letu 1982. Takrat je na Dunaju v državnem arhivu iskal sledi za svojim dedom in naletel na mapo, ki je, kot mu je povedal tamkajšnji arhivar, že več kot 60 let ni nihče odprl. Šele takrat je odkril, da je avstrijski cesar dedu Silvestru Lukanoviću podelil naziv plemeniti, ki se prenaša tudi na njegove potomce.

Moški, ukrepajte pravočasno Zdravniki ugotavljajo, da moški slabše skrbijo za svoje zdravje in težko priznajo, da je z njimi morda kaj narobe. Tudi ob izrazitih težavah, kot so dolgotrajen kašelj, pogosto uriniranje in motnje erekcije odlašajo z obiskom zdravnika. Pogosto jih h temu spodbudijo šele njihove partnerke.

Osebna asistenca ali dolgotrajna oskrba? V kratkem časovnem razmaku sta bila sprejeta dva zakona, ki sta sicer različna, pa vendar se med seboj povezujeta prav na točki v skrbi za starejše. Zakon o osebni asistenci, ki je konec oktobra ponovno doživel zakonske spremembe, govori o bolj enakovrednemu in samostojnemu življenju oseb z neko obliko hendikepa. Zakon o dolgotrajni oskrbi, za katerega pravijo, da ni najboljši, pa naj bi sistemsko uredil oskrbo starejših. Kje se zakona stikata in na kaj morajo biti pozorni starejši?

Suha koža na stopalih Urejene noge ter gladka koža na stopalih so znak zdrave in negovane kože, žal pa je suha, hrapava in razpokana koža na stopalih in petah precej pogosta težava. Zakaj se pojavi?

Urbani prostor naj bo dostopen vsem Imamo samo en prostor in tega si delimo vsi - je moto projekta Omogočanje multimodalne mobilnosti oseb z različnimi oviranostmi. Osnovnicilj je iskanje ustreznih prilagoditev, s katerimi bi osebam z različnimi oviranostmi zagotovili enakovredno dostopnost v okolju, prometu in pri komunikaciji, s tem pa večjo samostojnost.

ZDRAVJE KRATKE

Naj prevlada razum, ne sram Pravimo jim tudi zlata žila, saj je ta bolezen v preteklosti pestila zlasti premožne ljudi. Danes, ko nas slog življenja sili v sedeče delo in pogosto v nezdravo, neredno prehranjevanje, kar neredko vodi v zaprtje, je težav zaradi hemoroidov zelo veliko. Večinoma zbolevajo odrasli med 45. in 65. letom.

Brezpogojno sprejemanje sebe Veliko ljudi z bojaznijo pričakuje, kaj jim bo prineslo novo leto. Še več težav, nadaljevanje epidemije, še več omejevanja in medsebojnega oddaljevanja, še več naravnih katastrof, višje cene, zlom gospodarstva ...? Res je težko je predvidevati, kaj nas čaka v prihodnje. Če se zanašamo na napovedi različnih strokovnjakov, ki jih verjamemo in zaupamo, lahko pomembno pripomoremo k uresničevanju njihovih predpostavk. Kaj nam je torej storiti?

Povabilo na čaj ali kavo Je trenutek, ki si ga utrgamo in se mu ne moremo upreti, saj obljublja svojevrsten užitek. Nekaj majhnega, drobnega, in sploh ne pravi obrok. Ne več kosilo in gotovo še ne večerja. Nekaj vmes in ravno zato tako privlačen. Pridete na čaj ali kavo?

Unikatne praznične ideje Star pregovor pravi, da ni pomembno le imeti, pomembno je tudi znati. Znati odsluženim ali nerabljenim rečem nadeti novo podobo postaja v svetu vse bolj priljubljen trend. Recikliranje oziroma preoblikovanje je odlična sprostitev za dušo, ki nam in našemu okolju pričara sveže optimistične zgodbe. Občutek, da smo za skoraj nič denarja ustvarili všečen izdelek, pa je seveda neprecenljiv.

Prazniki vabijo z vonjavami Slovenci smo tradicionalno jedi vedno delili po nekaterih značilnosti, denimo po letnih časih. Poleg tega poznamo jedilnike za vsakdanjik, za posamezna kmečka opravila v vinogradu, na polju, ob oranju ali košnji, pa tudi ob pobiranju jesenskih pridelkov. Prav tako ločimo jedi za posebne priložnosti: ob godovih, rojstvih, porokah, šagrah, sedminah, ob pustu in postu ter največjih praznikih.

Noben človek ni otok V družini imamo dva odrasla, odgovorna človeka, starša, ki se nočeta cepiti. Tema tako ali drugače pride na dan ob vsakem družinskem srečanju. Iz rastoče agresivnosti naših dveh proticepilcev je mogoče razbrati, da je pritisk okolja nanju vedno močnejši. Razgovora o nujnosti cepljenja se lotevamo vedno bolj previdno in vedno bolj neradi, da se ne bi sprli.

Ko se pojavi srebrnina v laseh Sivenje las je normalen proces, ki ga ni mogoče zaustaviti, tako kot ne moremo zaustaviti staranja. Tako kot se nekateri ljudje starajo počasneje in enakomerno, je tudi z lasmi. Nekateri dobijo prve sive lase že zelo zgodaj, celo pred tridesetim letom, drugi pozneje, a v starosti od 45 do 65 let ima več kot tri četrtine ljudi že sive lase.

Perilo, nevidni dragulj S premišljenim izborom spodnjega perila popravimo določene pomanjkljivosti. Zato bi lahko rekli, da je perilo skriti dragulj, ki pod oblačili oblikuje našo postavo. Bližajoči se prazniki so kot nalašč, da si privoščimo kakšen poseben kos perila ali pa je namig za darilo.

Zavrtimo se skozi december Tudi v zaprtih prostorih lahko mimogrede poskrbite za spretnost in moč, ki ju potrebujete ob vsakdanjih opravilih. Namesto mehke visoke palice je možno uporabiti navadno višjo palico, lahko pa tudi metlo. Ta je sicer malce nižja in se velja z njo zavrteti, če ste malo bolj gibčni. Prav ste prebrali. Zavrteli. Lahko tudi ob glasbi. Spretnost s prsti in dlanmi ter vrtenje telesa krepijo možgane.

Spomin iz otroštva

Pa srečno!

Omilimo stres zaradi pokanja petard Veseli december, ki ga veliko izmed nas doživlja z druženji, glasnimi zabavami, ognjemeti in petardami je morda privlačen za ljudi, malo manj pa se ga veselijo naši ljubljenčki. Načeloma glasnemu pokanju in bliskanju niso naklonjeni niti psi niti mački, saj je njihov sluh še toliko boljši kot naš.

IZ KOŠKA ROČNIH DEL

KULTURA KRATKE

Igralka, ki se ne stara Po srečnem naključju sovpadata visoki življenjski jubilej prvakinje Mestnega gledališča ljubljanskega Jožice Avbelj in 70. obletnica te gledališke hiše, zato jo je direktorica Barbara Hieng Samobor povabila, da sama stopi na gledališki oder v monodrami Le en smaragd, ki jo je posebej zanjo napisal Jaka Smerkolj Simoneti, in si jo lahko ogledate na Mali sceni MGL. Sicer pa je gledališka in filmska igralka ter profesorica na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo nanizala v svoji dolgoletni karieri veliko nepozabnih vlog.

»Kaj vse bom dala človeštvu!« Osupljiva in navdihujoča, pa tudi presunljiva je življenjska zgodba Alme M. Karlin (12. 10. 1889 – 14. 1. 1950), pisateljice in novinarke, svetovne popotnice in ljubiteljske raziskovalke. Zelo mlada je že začrtala svojo pot in ji nato z neverjetno odločnostjo sledila. V letih 1919–1927 je prepotovala svet kot nihče pred njo. V začetku tridesetih let prejšnjega stoletja je doživela velik uspeh kot pisateljica. Sledila pa so zelo temačna leta.

 Globok vdih haloškega zraka je zdravilo za pljuča Neokrnjena narava, slikovita pokrajina severozahodnega dela Haloz, rahle meglice nad hudourniško reko Dravinjo, skrivnostni šepet podzemne kraške jame … , vse to in še veliko veliko drugega lahko doživimo na potepu od Križnega Vrha po robu Dravinjskih goric do razgledne vzpetine na Ptujski gori in skozi osrčje haloške pokrajine do Rogatca.

O posteljnini in dodatkih za prijetno spanje Še posebej v hladnih dneh mora spalnica dajati občutek udobja in topline. Dnevi so kratki in pusti in morda se pogosteje umaknemo v spalnico k popoldanskemu počitku. Uporabimo prijetne barve in mehke materiale za dodatke na postelji, prostor naj bo pospravljen in urejen. Poletne barve in pisane rožaste prevleke pospravimo, saj ne sodijo v zimsko spalnico, uporabimo raje pastelne, enobarvne tone ali primerne barvne kombinacije za ta čas. Tudi belina je lahko privlačna, če jo kombiniramo z mehkimi, toplimi, plišastimi ali volnenimi odejami.

Hrastovlje, duša Rižanske doline December po izletiščih rad razgrinja mraz, dež ali sneg, neubranljivo pa tudi zgodnjo temo. Vandranju po Sloveniji se upira. Virusna kriza nam zapira veselišča, tu in tam pa le odpira prostore duhovnosti, kjer se tesnobni človek lahko okrepči z izročili lepote in zgodovine, ki je, kakor je rekel Thomas Mann, vodnjak, ki mu ne vidiš dna. Romanska cerkvica sv. Trojice v vasi Hrastovlje, 17 kilometrov oddaljene od Kopra ali 9 kilometrov od odcepišča z avtoceste pri Črnem Kalu pod Kraškim robom, je pravi cilj za romanje k lepoti in skrivnostnim zgodovine.

Iz opere k domačim vižam »Imel sem veliko srečo, da sem v ansamblu imel tako izjemno pevko, kot je Majda Renko, ki se piše tudiPetrič. Zahteval sem, da se njen dekliški priimek ne izgubi, saj mi zveni strašno lepo,« z nasmeškom pove harmonikar Vili Petrič o prvih skupnih glasbenih korakih s svojo ženo in pevko v ansamblu.

Venčki napovedujejo božični čas Praznično vzdušje v našem domu nam prvi pričara adventni venček, ki po krščanski tradiciji napoveduje vrhunec božičnega praznovanja. Okrašenega z štirimi ali eno svečo bomo prižigali ob nedeljskih večerih v decembru. Še posebej bomo ob njem uživali, če ga bomo naredili sami.

Kalčki so superhrana za zimske dni Kalčki so zelo bogati z vitamini, kar je nujnega pomena za zimske dni. Nekateri jih imenujejo tudi super hrana. Enostavno jih je vzgojiti prav v vsaki kuhinji, saj je opravilo enostavno tudi za začetnike. V članku vam predstavimo nekaj osnovnih načinov gojenja kalčkov.Vse kar potrebujete najdete v domači kuhinji, le semena naj bodo namenska za vzgojo kalčkov.

Društvena dejavnost 

Zdusove strani Na Zdus dobivamo pisma in telefonske klice naj kaj ukrenemo, da se bo politična kriza v Sloveniji končala. Največ klicev prihaja s strani tistih, ki ne ločijo med politično stranko DeSUS, ki »zastopa interese upokojencev« in Zdus, ki kot civilna družba v katero je vključena večina njih, preko svojih organov poskuša vplivati na izboljšanje položaja upokojencev.

Nitke je treba vedno pošiti V Društvu upokojencev Bled je zelo dejaven krožek ročnih del z zanimivim imenom Vide. Članice so vedno pripravljene pomagati, ko v društvu potrebujejo unikatne izdelke za posebne dogodkeali obdaritev gostov, s klekljanima prtoma so okrasile celo županovo pisarno. Tudi za društveno žensko pevsko skupino rade poskrbijo s kakšnim dodatkom k oblekam. Mlade blejske družine pa so jim posebej hvaležne za ročno izdelane slinčke za njihove novorojenčke.

Nihče ne more biti sam zase  Upokojena zdravnica, publicistka in predavateljica Metka Klevišar velja za gospo, ki pozorno posluša življenje. In ker zna dobro poslušati, zna tudi dobro pripovedovati. Njeni zapisi nas spodbujajo, da na vsakdanjik, z vsemi njegovimi tegobami vred, pogledamo (tudi) s pozitivne strani.

Ta čarobni čas

Kako do svojih osebnih podatkov

Svet in mi

Veselimo se vsakega dne

Idealnega zakona ni Zakon o dolgotrajni oskrbi je v parlamentarni razpravi. Po dveh desetletjih neizpolnjenih političnih obljub kaže, da bomo tudi Slovenci dobili ta steber socialne varnosti. Slovenski predlog zakona eni hvalijo, drugi mu nasprotujejo, mnogi pa odrivajo pod preprogo vsako misel o svoji onemoglosti ter o osebnem razvoju in človeškem sožitju ob njej. Mene šibke točke v sedanjem predlogu zakona zelo bolijo, zlasti dve, tri. Toda ob dejstvu, da idealnega zakona ni, se ga veselim. Ob tem mislim, da bomo z njim lahko naredili v Sloveniji korak naprej za svojo humano, finančno in kadrovsko vzdržno dolgotrajno oskrbo.

Hoja po robu

NOVICE OD VSEPOVSOD

Z medgeneracijsko solidarnostjo nad predsodke Starizem kot z eno besedo imenujemo predsodke, stereotipe, zapostavljanje in diskriminiranje v zvezi s starostjo je nesprejemljiv, saj je škodljiv tako za posameznike kot družbo v celoti. Pri iskanju rešitev se moramo osredotočiti na vseživljenjski vidik, ki nam pomaga razumeti, da se človek stara že od rojstva in ne šele v poznejših letih. Eno najboljših orodij za preseganje stereotipov o staranje pa je medgeneracijska solidarnost.

Ne spuščajte neznancev v svoj dom

Prepočasno prilagajanje okolja in storitev invalidom Enakopravno vključevanje invalidov in ustvarjanje vključujočega življenjskega okolja zanje v Sloveniji poteka prepočasno, opozarja varuh človekovih pravic Peter Svetina.

 


Vaši komentarji


© 2022 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media