Prazniki vabijo z vonjavami

Dobro počutje | dec. '21

Slovenci smo tradicionalno jedi vedno delili po nekaterih značilnostih, na primer po letnih časih. Poleg tega poznamo jedilnike za vsakdanjik, za posamezna kmečka opravila v vinogradu, na polju, ob oranju ali košnji in tudi pobiranju jesenskih pridelkov. Prav tako ločimo jedi za posebne priložnosti: ob godovih, rojstvih, porokah, šagrah, sedminah, ob pustu in postu ter največjih praznikih.

Tradicionalne jedi so vedno nastajale ob sozvočju človekovega počutja, pogleda v naravo in shrambe ter z dostopnostjo do nakupa surovin, ki jih sami niso pridelali. Narava ni bila povsod enako radodarna, prav tako ni bil vsak letni čas enako bogat z dobrinami. Človek se je temu prilagodil in iz skromnosti ustvaril bogastvo. Zato se jedi tako razlikujejo po slovenskih pokrajinah in celo od vasi do vasi, čeprav so velikokrat samo različice osnovnih sestavin. Po vsej Sloveniji srečamo zelje, repo, korenje, krompir in jajca; na večini območij je zrasla tudi koruza, žito pa v višjih legah ni uspevalo, razen ajde, ječmena in prosa. Kjer ni bilo dovolj zelenjave na vrtu, so si pomagali z divjimi rastlinami, na primer s koprivami, kislico, rmanom, spomladi z regratom in čemažem.

Iz skromnosti je nastalo obilje jedi, ki jih lahko razvrstimo v več kategorij:

- jedi v povezavi z letnim časom: jota, bobiči, smukavc ...

- jedi ob kmečkih opravilih in težaškem delu: štajerska kisla župa ter koroška, prekmurska in prleška različica, ričet, rpičeva župa, bujta repa, koleraba z žitno klobaso mastenico, ribniška trojka, fižol na šmolc, kuhnja, medla ...

- jedi ob praznikih in godovih: božična, velikonočna pojedina, štruklji, potica ...

- skromnejše jedi po praznikih: nakelda, prga ...

- jedi za posebne namene, zdravje: skutnca, kokošja juha, prežganka ...

A naj je bil vsakdanjik ali praznik, jedi so vedno povezovale in združevale ljudi. Vsaka gospodinja, babica, mama, ki je kuhala s srcem, je želela svoje jedi predstaviti v najboljši luči, da bi iz obroka nastal – obred.

Vonja nikoli ne pozabimo

Ljudje so v preteklosti pričakovali, tudi danes ni prav nič drugače, da so ob praznikih na mizi dobrote povezane s praznikom samim. Tako ob božiču ni smelo manjkati potice, goveje juhe in pečenke. Vonjave, ki si jih je človek zapomnil iz mladosti, prikličejo spomine, celo tiste, na katere smo v vsakdanjem življenju nekako pozabili. Takšne izkušnje ima marsikdo izmed nas. Ko je na primer zavonjal potico, se je spomnil vse topline družinskih odnosov v svoji mladosti. Mož mi je pravil o izseljencih v Ameriki, ki jih je obiskal, in jih je vonj po potici spomnil na domovino in sprožil val nezadržnih čustev, da so marsikaterim privrele solze na oči.

Duševnost je namreč celota našega značaja, čustvovanja, izkušenj, odnosa do sebe in drugih. Že tisočletja pa imajo pri tem pomembno vlogo tudi vonjave, arome cvetlic in drugih rastlin, vonj po pečenem mesu ali kruhu, arome začimb ... Prav zaradi tega vonj poleg misli iz otroštva prikliče tudi občutke in čustva, ki so nas spremljala ob dogodku iz preteklosti.

V nobenem drugem primeru spomin na dogodke iz preteklosti ne more biti tako popoln in živ kot tedaj, ko ga spremlja vonj. Strokovnjaki so ugotovili, da lahko tako močan spomin utrjuje naš obrambni sistem, daje voljo do življenja, razvedri in mnogim bolnikom dobesedno pomaga. Vse to se da celo meriti, saj telo sprosti snovi, ki blažijo bolečine, pomirjajo in hkrati poživijo vitalne življenjske procese. Dobre arome zato vplivajo na boljše izločanje hormonov, okrepijo kakovost spanca in počitka ali spodbudijo sicer leno prebavo.

In zakaj vonjev nikoli ne pozabimo? Ne toliko zaradi navedenih fizioloških učinkov, temveč zato, ker imajo neposreden in močan vpliv na možgane, delujejo neodvisno od naše volje, in sicer na čustveno plat dojemanja sveta okrog nas.

Torej tri osnovne vonjave, tj. po juhi, pečenki in potici, določajo božične praznike in morajo biti na mizi, vse drugo je lahko obogatitev pojedine po željah gospodinje. Včasih so se naše gospodinje prav posebej skrbno pripravljale na praznike in se potrudile s posebnimi jedmi, ki so jih dodale trem osnovnim jedem. O različnih slovenskih poticah pa tudi o pečenkah in tradicionalni juhi sem že večkrat pisala. Zato tokrat nekaj namigov za spremljajoče jedi.

Lososov namaz za praznično predjed: prekajenega divjega lososa pretlačimo s kislo smetano, dodamo sesekljano baziliko, česen, drobnjak, limonov sok, zmlete pistacije ali orehe. Zmešamo in ponudimo na popečenem kruhu.

Datljevi zavitki s panceto, nadevani s kozjim sirom

Potrebujemo: zavitek mehkih datljev, kozji sir, pomarančo, ščepec kajenskega popra, po eno drobceno vejico rožmarina za vsak datelj, suho kraško panceto, nekaj žlic oljčnega olja, malo limonovega soka in rdeči poper.

Pečico segrejemo na 180 stopinj Celzija. Datlje podolžno zarežemo in izkoščičimo, kozji sir narežemo na tanke palčke, pomarančo umijemo z vročo vodo in jo skupaj z lupino narežemo na tanke trakove ter še posebej prečno na nekaj rezin za okrasitev. Datlje nadevamo s trakovi kozjega sira in pomarančne lupine, dodamo kajenski poper in rožmarinovo vejico. Nato datelj ovijemo s tanko rezino pancete in vse skupaj položimo v pekač. Pokapljamo z oljem in pečemo 10 minut. Vzamemo iz pečice ter zavitke pokapljamo z limonovim sokom, potresemo z rdečim poprom in takoj ponudimo.

Hruške pituralke (briški posladek)

Pituralke razpostavimo po pekaču z repki navzgor, zalijemo z nekaj kozarci vode in rdečega vina, potresemo s sladkorjem, po želji še z vaniljevim sladkorjem, lahko tudi s cimetom in klinčki, a previdno, ker lahko cimet in klinčki prekrijejo in uničijo pravi okus. Kuhamo na štedilniku toliko časa, da voda skoraj izpari in pituralke postanejo mehke. Paziti moramo, da tekočina v pekaču ne izpari povsem in se hruške ne sprimejo in ne zažgejo. Kuhane ali pečene hruške naprej prelijemo s sladkim sokom, ki je ostal v posodi. Nekoliko ohlajene povaljamo v staljenem maslu, in ko se maslo strdi, jih potresemo s sladkorjem v prahu, redkeje tudi še s cimetom in čokolado v prahu. Ponudimo tople ali hladne, vedno so odlične.

Osvežilen sladek napitek po trenutnem navdihu

Potrebujemo: domače in eksotično sadje, lahko tudi zamrznjeno, kombiniramo ga po svojem navdihu, na primer nekaj kivijev, banano, ananas, mango ali dva, dve jabolki, lahko tudi vložene breskve ..., 200 g sladkorja, 3 do 4 zavitke vaniljevega sladkorja, liter pomarančnega soka, ohlajeno belo peneče se vino, liter vode ali mineralne vode, če namesto penečega se vina uporabimo navadno vino, šopek melise, led po potrebi.

Sadje olupimo in ga narežemo na koščke, sadje damo v večjo posodo (za bovlo), potresemo s sladkorjem in vaniljevim sladkorjem in damo na hladno za pol ure. Nato prilijemo sadni sok, vino in vodo, po možnosti ohladimo v hladilniku in tik pred serviranjem vmešamo na drobno sesekljano meliso.

Sadna kupa za navdušenje: več vrst jagodičja in sadja zmešamo z žlico medu in žlico skute ter sesekljanimi mandlji, lešniki in orehi. To prelijemo s sokom ene limone ali limete in dobro premešamo; na vrh dodamo kepico sladke smetane, potresemo s čokoladnimi mrvicami in okrasimo z lističem melise ali mete.

Čokoladni poljubčki: jedilno čokolado razpustimo na pari, v njej povaljamo suhe slive, suhe fige ali marelice. Na sredino sadežev lahko prej damo oreh, mandelj, lešnik ali pistacijo. Ponudimo ohlajeno s prelivom iz jagod ali malin, oplemenitimo s sladoledom.

Marija Merljak, univ. dipl. inž. živ. teh. fotografiji: Ivan Merljak 


Vaši komentarji


© 2022 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media