Osebna asistenca ali dolgotrajna oskrba?

Dobro počutje | dec. '21

Mirjana Borenović

V kratkem časovnem razmiku sta bila sprejeta dva zakona, ki sta sicer različna, pa vendar se med seboj povezujeta prav na točki v skrbi za starejše. Zakon o osebni asistenci, ki je konec oktobra ponovno doživel zakonske spremembe, govori o enakovrednem in samostojnejšem življenju oseb z določeno obliko hendikepa. Zakon o dolgotrajni oskrbi, za katerega pravijo, da ni najboljši, pa naj bi sistemsko uredil oskrbo starejših. Kje se zakona stikata in na kaj morajo biti pozorni starejši?

Področje osebne asistence je zadnji dve leti sistemsko urejeno, kar je res velik korak k enakovrednemu in samostojnejšemu življenju gibalno oviranih oseb. Stopenj in oblik invalidnosti je seveda veliko, a splošen podatek o številu invalidnih oseb v Sloveniji se vrti okoli 165 tisoč. Nekaterih njihova invalidnost ne omejuje drastično, spet drugi so povsem odvisni od pomoči. Zato so eni vključeni v redne službe, drugi v dnevno varstvene centre ali pa so prepuščeni negi med štirimi stenami. Osebna asistenca pomembno vnaša svežino v njihova življenja ne samo pri osebni negi, ampak tudi pri socialnem vključevanju, pridobivanju različnih izkušenj. Za konkretne odgovore smo prosili Mirjano Borenović iz Društva Svelipa, ki izjemno dobro pozna zakone s področja invalidnega in socialnega varstva oziroma se že leta trudi, da bi se slišal glas ljudi, prezrtih dolga desetletja.

Vprašanja, ki čakajo na posluh

Na katerih točkah se zakona o osebni asistenci in dolgotrajni oskrbi prepletata, dopolnjujeta ali si celo nasprotujeta oziroma kje vidite težavo, ki vpliva na starejše državljane? »Menim, da je osnovni namen obeh zakonov osebam z različnimi oviranostmi ponuditi raznovrstno pomoč in podporo, ki jo potrebujejo v svojem vsakdanjem življenju. Oba zakona naj bi v največji meri podpirala deinstitucionalizacijo, torej pravico posameznika z oviranostmi, da živi doma in vso potrebno pomoč in podporo prejema na domu. Zakon o osebni asistenci se je v tem kontekstu izkazal kot izjemen, saj je usmerjen na uporabnika, ki v svojem domačem okolju in zunaj njega dobi vso potrebno asistenco oziroma pomoč, ki jo potrebuje, tudi če ima zelo težko obliko oviranosti.«

»Drugače pa je v zakonu o dolgotrajni oskrbi, kjer se bo pomoč na domu zagotavljala le osebam, ki bodo ocenjene med 1. do vključno 4. stopnjo dolgotrajne oskrbe, kar pomeni, da osebe z najtežjo omejitvijo samostojnosti ali sposobnosti ne bodo upravičene do pomoči na domu, ampak le do institucionalnih storitev ali do oskrbovalca družinskega člana. Zdi se, da osebam z najtežjo omejitvijo samostojnosti ali sposobnosti ne bo preostalo nič drugega kot institucionalna oskrba, če ne bodo imele primernega kandidata za oskrbovalca družinskega člana. Ali smo spet na začetku?« se odkrito sprašuje Mirjana Borenović. Ob tem pove, da je osebna asistenca storitev, ki je primarno namenjena uporabnikom osebne asistence, ki so stari od 18 do 65 let, z možnostjo podaljšanja te pravice tudi potem, ko uporabnik dopolni 65 let, če ob ponovni ocenitvi potrebe po osebni asistenci ugotovijo, da jo uporabnik še vedno potrebuje. Ob tem se vedno bolj poudarja, da je osebna asistenca namenjena aktivnim posameznikom z oviranostmi, saj omogoča tudi storitve pomoči na delovnem mestu in v izobraževalnem procesu ter spremstvo pri prostovoljnem delu itd. V zakonu o dolgotrajni oskrbi pa je predvideno, da upravičenec do osebne asistence po dopolnjenem 65. letu starosti postane upravičenec do dolgotrajne oskrbe. »Ob tem se porajajo številna vprašanja. Na kakšen način bo zagotovljena 24-urna pomoč na domu posameznikom, ki so po zakonu o osebni asistenci uporabljali 24-urno osebno asistenco zaradi stopnje njihove oviranosti ali celo življenjske ogroženosti? Ali bo osebna asistenca v prihodnje še pripadala osebam, ki so kljub dopolnjenim 65 letom delovno ali prostovoljno aktivni? Osebno upam, da bodo vsi upravičenci obravnavani individualno in s posluhom za njihove osebne okoliščine in želje,« razmišlja sogovornica. Tudi mi upamo, da dolgotrajna oskrba ne bo politični poligon, ampak področje, ki ga bodo uredili v skladu z realnimi težavami in s posluhom.

Monika Kubelj, fotografija: osebni arhiv


Vaši komentarji


© 2022 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media