Osebna asistenca ali dolgotrajna oskrba?

Dobro počutje | dec. '21

V kratkem časovnem razmiku sta bila sprejeta dva zakona, ki sta sicer različna, pa vendar se med seboj povezujeta prav na točki v skrbi za starejše. Zakon o osebni asistenci, ki je konec oktobra ponovno doživel zakonske spremembe, govori o enakovrednem in samostojnejšem življenju oseb z določeno obliko hendikepa. Zakon o dolgotrajni oskrbi, za katerega pravijo, da ni najboljši, pa naj bi sistemsko uredil oskrbo starejših. Kje se zakona stikata in na kaj morajo biti pozorni starejši?

Področje osebne asistence je zadnji dve leti sistemsko urejeno, kar je res velik korak k enakovrednemu in samostojnejšemu življenju gibalno oviranih oseb. Stopenj in oblik invalidnosti je seveda veliko, a splošen podatek o številu invalidnih oseb v Sloveniji se vrti okoli 165 tisoč. Nekaterih njihova invalidnost ne omejuje drastično, spet drugi so povsem odvisni od pomoči. Zato so eni vključeni v redne službe, drugi v dnevno varstvene centre ali pa so prepuščeni negi med štirimi stenami. Osebna asistenca pomembno vnaša svežino v njihova življenja ne samo pri osebni negi, ampak tudi pri socialnem vključevanju, pridobivanju različnih izkušenj. Za konkretne odgovore smo prosili Mirjano Borenović iz Društva Svelipa, ki izjemno dobro pozna zakone s področja invalidnega in socialnega varstva oziroma se že leta trudi, da bi se slišal glas ljudi, prezrtih dolga desetletja.