ZDRAVJE KRATKE
Nagrada državljan Evrope za Kristino Modic in Sama Zvera
Kristina Modic, izvršna direktorica Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo, in prof. dr. Samo Zver, internist in hematolog, predstojnik Kliničnega oddelka za hematologijo UKC Ljubljana, sta prejemnika letošnje nagrade državljan Evrope. Prestižno nagrado Evropskega parlamenta sta prejela z obrazložitvijo, da požrtvovalno, z uspešnimi akcijami, strokovno komunikacijo in empatijo že vrsto let skrbita za sodobno zdravljenje hematoloških bolnikov in ozaveščata o pomenu pravočasne dostopnosti zdravljenja za vse. Med drugim sta spomladi organizirala akcijo zbiranja sredstev za nakup sodobnih aparatur za izvajanje nove tehnike celične terapije, kar bo mnogim bolnikom s krvnim rakom in limfomom omogočilo edini mogoč način zdravljenja in preživetje. Prav tako sta začela kampanjo Daj se na seznam, ki je v nacionalni register prinesla 4000 novih darovalcev krvotvornih matičnih celic, in sodelovala v prvem programu Skupaj na poti do zdravja, ki bolnikom s krvnimi raki brezplačno zagotavlja redno celostno rehabilitacijo.
Na tisoče neodkritih sladkornih bolnikov
Letos mineva 100 let od odkritja inzulina, ki je bistveno pripomogel k zdravljenju sladkornih bolnikov. Povišan krvni sladkor je še vedno najpogostejši razlog, zaradi katerega Slovenci obiščejo zdravnika. A raziskava Odkrijmo sladkorno, ki so jo med novembrom 2019 in oktobrom 2021 izvedli na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), je pokazala, da ima med 59.000 in 127.000 ljudi sladkorno bolezen, ne da bi vedeli zanjo. Še posebej veliko je teh oseb v vzhodni Sloveniji, med starejšimi od 60 let in med tistimi s previsoko telesno težo (indeks telesne mase 30 ali več).
Zveza društev diabetikov Slovenije meni, da bi k zgodnjemu odkrivanju sladkorne bolezni pripomogla tudi uvedba nacionalnega presejalnega programa. Kar 65 odstotkov ljudi, starejših od 65 let, ima več kot eno kronično bolezen, to število pa s starostjo še narašča, pri čemer je med najpogostejšimi kroničnimi boleznimi ravno diabetes. Pravočasna diagnoza in zdravljenje zelo zmanjšata tveganje za dolgoročne zaplete, kot so srčni infarkt, odpoved ledvic, slepota in izguba udov. Ob tem diabetologi poudarjajo, da je za osebe s sladkorno boleznijo pri nas dobro poskrbljeno, saj imamo vsa zdravila in medicinske pripomočke, ki so na voljo za zdravljenje sladkorne bolezni.
Antibiotik ne pomaga vedno
Zaradi pretirane in nepravilne uporabe protimikrobnih zdravil je vedno več bakterij odpornih proti antibiotikom. Ti sicer uničijo občutljive bakterije, odporne bakterije pa še naprej rastejo, se množijo ter povzročajo okužbe tudi pri osebah, ki antibiotikov niso jemale. Velja upoštevati, da antibiotiki ne delujejo proti virusnim povzročiteljem okužb, njihovo učinkovanje se pokaže šele po 48 urah, za zniževanje vročine pa moramo vzeti še antipiretike. Lahko pa zdravnik predpiše antibiotik tudi ob virusni okužbi, a zaradi sekundarne bakterijske okužbe, ki je lahko ena od posledic virusa (denimo ko se iz prehlada ali vnetja zgornjih dihal razvije vnetje spodnjih dihal ali pljučnica).
Marsikaj lahko počaka, pljučni rak ne
Dolgotrajen in spremenjen kašelj, težko dihanje, težje požiranje, nepojasnjene bolečine v prsih, vratu ali ramah, hripavost, krvav izpljunek, hujšanje in utrujenost so lahko simptomi pljučnega raka. Če imate najmanj enega od teh znakov in trajajo več kot tri tedne, ne oklevajte z obiskom zdravnika. Čeprav ga še vedno povezujemo s kajenje, pa četrtina ljudi, ki zboli za pljučnim rakom, ni nikoli kadila, poudarjajo v Društvu pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije. In opozarjajo, da je ozdravljiv samo ob pravočasni diagnozi. Simptome lahko preverite na spletni strani www.izkasljaj.se, kjer najdete informacije tudi o kronično obstruktivni pljučni bolezni (KOPB).
Je krivo prepustno črevesje?
Kdor ima alergije, pogoste prebavne težave (napenjanje, vetrove, pogosta zaprtja in/ali driske), kožne težave, se ga pogosto lotevajo prehladi, nepojasnjeni glavoboli, neobičajna pozabljivost in upad koncentracije, lahko posumi, da je nekaj narobe s sluznico prebavnega trakta. Morda je poškodovan mikrobiom – to so številni dobrodejni mikroorganizmi v prebavnem traktu. Sluznico poškodujejo tudi zdravila, stres, virusne okužbe, alkohol, kajenje in drugi toksini. Kot pišejo na portalu www.zazdravje.net, je lahko sindrom prepustnega (puščajočega) črevesja krivec za mnoge bolezni, ki jih nismo povezovali s črevesjem (kronična, avtoimunska, nevrološka obolenja). Zato zdravniki, ki k zdravljenju pristopajo celostno, skupaj z značilnimi simptomi vedno zdravijo tudi sindrom prepustnega črevesja.
