Zdusove strani

Druženje | dec. '21

Zdus mora ostati civilna družba

V Zdus dobivamo pisma in telefonske klice, naj kaj naredimo, da se bo politična kriza v Sloveniji končala. Največ kličejo tisti, ki ne ločijo med politično stranko DeSUS, ki »zastopa interese upokojencev«, in Zdusom, ki kot civilna družba, v katero je vključena večina njih, prek svojih organov poskuša vplivati na izboljšanje položaja upokojencev. 

Precej naših članov je pripadnih obema organizacijama, kar seveda ni v navzkrižju s statutom zveze. Pri nas so dobrodošli vsi upokojenci, ne oziraje se na njihovo politično ali versko pripadnost! Za zdaj nam tak pristop do upokojencev uspeva in ne zaznavamo večjih težav pri uresničitvi programov, ki pa jih ni malo. Glavni cilj ostaja druženje in sprostitev, začenši od domačih opravil do vključitve v tiste programe društev, ki posamezniku najbolj ustrezajo. Kot vidite, politika Zdusa ostaja povezovalna, ne razdiralna, kar je značilno za slovenski prostor v zadnjem času, saj ga je razklala politika, ne pa civilna družba. Ne moremo pa si privoščiti, da bi zaradi takih razprtij začel slabeti prostovoljski program Starejši za Starejše, ki je na zavidljivi ravni.

Kot predsednika me zato preseneča, da je peščica članstva znotraj zveze izredno nezadovoljna z vodenjem zveze. Da, marsikaj se je zgodilo, tudi epidemija covida-19 je botrovala temu, da je aktivnost v društvih in vodstvu delno zastala, saj so precej usahnili denarni prilivi, zato je bilo treba umiriti tudi stroškovno politiko, kar nam je uspelo. Tudi s pomočjo države. Dobil sem opomin našega Častnega razsodišča, čeprav še danes ne vem, zakaj. Zbor članov, ki je po statutu najvišji pristojni organ, je ta izrečeni ukrep odpravil. Seveda je ta odločitev znova povzročila val ogorčenja vseh tistih, ki so botrovali temu postopku. A tako je v demokraciji, in tukaj bi morali končati in družno kreniti naprej. O, kakšna zmota!

Prepričan pa sem, da bomo še bolj strnili vrste v prihodnosti, da bo Zdus ohranil in zasnoval še več takih programov, ki bodo zanimali najširšo populacijo upokojencev. Za razpravo imamo že pripravljen zakon o prostovoljstvu, ki bo prispeval precej več stimulacij, da bodo naši prostovoljci motivirani in še naprej pomagali pomoči potrebnim upokojencem.

Potrebujemo prijateljstvo in medsebojno razumevanje in ta smoter usmeriti vase in v članstvo v duhu čim večjega druženja v okviru naših ponujenih programov. Zdus že ves čas zagovarja politiko ustvarjanja programske in finančne podpore za uresničitev želja prek pokrajinskih zvez in društev, zato nas spori hromijo in jih resnično ne potrebujemo.

Del politike se nagiba k čimprejšnjim volitvam in ti apetiti segajo tudi po Zdusu. Ne znam oceniti, ali so taki apetiti razumni, dokler vodstvo zveze sledi sredinski politiki, glede na politično in versko večplastnost članstva. Vodstvu se bo drugi mandat iztekel v juniju 2023. A želja nekaterih je, da je treba predsednika zamenjati zdaj, da je opomin preblaga kazen in bi moral odstopiti. Celo o imenih, kdo bi prevzel vodenje zveze, so se pojavile kuloarske govorice, a ne pozabimo, da vsake volitve prinesejo pluse in minuse, zato je za prihodnost zveze zelo pomembno, kdo je na čelu. Zdus mora slediti političnim usmeritvam, vendar mora biti voden kot civilna družba s sredinsko, enotno in povezovalno politiko.

Nekateri mi očitajo, da sem v vlogi predsednika največje nevladne civilnodružbene organizacije naklonjen vladi Janeza Janše. Da, seveda sem, a nič več kot sem bil tudi prejšnjim vladam, ki so jih vodili drugi predsedniki, in velja tudi, da je Zdus povezan z vsemi poslanskimi skupinami, ker smo finančno odvisni od zunanjih financerjev. S članarinami 0,5 evra na člana zberemo letno približno 90 tisoč evrov, proračun ob običajnih letih pa je okoli milijona evrov. Presodite torej, saj letos članarine marsikateri niste plačali, čeprav smo upokojenci s prejemki do 700 evrov pokojnine prejeli dvakrat krizni dodatek in višji letni dodatek (socialni in ne zakonski) in tako prejeli 1050 evrov več za premagovanje težkih razmer v času epidemije. Zdaj pa v opravičilo pravijo, da zaradi gmotnega položaja ne morejo plačati članarine 0,5 evra letno na člana za Zdus in 0,5 evra za PZDU. Tako pač ne gre. Kdor ne bo plačeval članarine, ne more biti član naše zveze.

Dejavnostim, ki jih izvajamo, sploh ne sledijo, ker člani ne sledijo obvestilom, vodstva pa se čudijo nad neinformiranostjo. Pri vseh možnostih, ki jih ponujamo prek informacijskih kanalov, člani lahko izvejo vse, kar jih zanima. V tem trenutku je v postopku izredna uskladitev pokojnin v višini 3,5 odstotka, ki je že na parlamentarnih mizah, kmalu pa bo znan še predlog za redno uskladitev v februarju 2022. Veliko pozornosti posvečamo naraščajoči revščini, problemom v zdravstvu in sociali, ob tem pa smo v sklepni fazi usklajevanja zakona o dolgotrajni oskrbi in drugih zakonov, ki so obtičali v parlamentu.

Zveza je bila uspešna pri dveh razpisih na pristojnih ministrstvih, in sicer za šport, gibalno kulturo in rekreacijo, za rokodelstvo in likovno kolonijo, kar bo finančno okrepilo članstvo pri dejavnostih, imamo pa tudi tehtne razloge, kako pravično deliti ta sredstva. Prav tako pristopamo k digitalizaciji v širšem smislu, kar pomeni izobraževanju članstva, posebno vodilnih posameznikov v društvih, s ciljem v vsako društvo računalnik. S temi informacijami sem vam skušal osvetliti naše prizadevanje za celostno izboljšanje položaja upokojencev, vendar pa so nam nepotrebni in škodljivi postopki vzeli veliko dragocenega časa, razburili javnost in še načeli počutje po prebolelem covidu. Ostanite zdravi in upoštevajte navodila Zdusa in NIJZ za ohranitev zdravja.

Janez Sušnik, predsednik Zdusa

Usklajevanje Zakona o dolgotrajni oskrbi

Stališče Zdusa je glede Zakona o dolgotrajni oskrbi jasno. Zakon nujno potrebujemo, zato morajo vsi postopki teči nemoteno, po drugi strani pa imamo glede besedila vrsto pripomb. Vendar če zakona ne bomo sprejeli, potem je vprašanje, kdaj bo sploh zagledal luč sveta.

Zdus je predlagatelju poslal trinajst amandmajev, ki naj bi jih upošteval pri zaključnem pisanju zakona, poleg tega pa smo se dvakrat sestali s predstavniki vlade ter predstavniki ministrstva za zdravje. Ti so nam predstavili novosti ter aktivnosti za izboljšanje besedila pred drugim branjem, ki naj bi bil sprejemljiv za vse deležnike in kot tak sprejet na seji državnega zbora.

Predstavniki Zdusa smo podrobno predstavili vsebino naših amandmajev, ki jih je v proceduro vložil DeSUS, ter stališč, ki smo jih posredovali v okviru javne obravnave. Dejstvo je, da je zakon nekonsistenten, ker so nejasne definicije številnih področij. Preveč je govora o koncesijah, kar nehote vodi v razmišljanje, da je zakon namenjen predvsem odpiranju vrat kapitalu, zlasti tujemu. Zavzeli smo se za hitrejšo uvedbo e-oskrbe, ki jo nujno potrebujemo za varnejše bivanje starejših doma. Soglašali smo, da je Zakon o dolgotrajni oskrbi prepotreben, vendar mora biti izvedljiv, torej ne le črka na papirju oziroma odkljukana naloga.

Državna sekretarka ministrstva za zdravje Alenka Forte je povedala, da predlog zakona sicer ni optimalen, da pa z njegovim sprejemom ni več mogoče odlašati, saj bi bilo to neodgovorno do uporabnikov. Poudarila je, da zakon sloni na priporočilih in smernicah Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) in Evropske komisije, prednostno pa ureja bivanje v skupnostih.

Klavdija Kobal Straus, prav tako z ministrstva za zdravje, je povedala, da je zakon v skladu s priporočili pravnikov omejen le na zakonsko vsebino in razbremenjen vsebinskih določil, zato je morda res videti pomanjkljiv. Predvidenih je 19 podzakonskih aktov, ki bodo podrobno urejali posamezne dejavnosti.

Razpravi se je pridružil Cveto Uršič z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki meni, da je zakon treba sprejeti zdaj, čeprav stališča vseh deležnikov niso v celoti usklajena. Strinja se, da zakon premalo določa vsebinske zadeve, kar pa se bo po njegovem mnenju uredilo.

Rosvita Svenšek, predsednica Komisije za zdravstveno in socialno varstvo pri Zdusu, je dejala, da je predlog zakona neustrezen, saj ne zagotavlja sistemske ureditve področja. Tudi naslov se zdi neustrezen, saj ne zajema celotne materije, ki naj bi jo zakon urejal, to je zavarovanja za dolgotrajno oskrbo. Zdajšnje besedilo je pomanjkljivo in nejasno, in bi bilo najbolje, da bi zakon napisali v celoti na novo.

Podpredsednica Zdusa Vera Pečnik je opozorila, da zakon izjemno natančno določa le področje izvajalcev oskrbe s koncesijo. Videti je, da na stežaj odpira vrata privatizaciji in tujemu kapitalu. Pomembno je, da bo zakon izvedljiv, medtem ko predlog sedanjega zakona predvideva naknadne intervencije in podzakonske akte. Martin Toth je opozoril, da število starejših prebivalcev Slovenije narašča, zato je treba nujno določiti konsistenten sistem dolgotrajne oskrbe. Zdus ves čas obravnave zakona opozarja na pomanjkanje kadrov, zato je vključevanje prostovoljcev oziroma brezposelnih nujno, seveda pa jih je treba usposobiti za to delo. Klavdija Kobal Straus se je strinjala s tem, da primanjkuje kadra, menila pa je, da je v Sloveniji na trgu dela ta hip na voljo okoli 7000 nezaposlenih oseb, mlajših od 40 let, ki bi jih lahko usposobili za izvajanje podporne oskrbe. Podpredsednica Jožica Puhar je postavila vprašanje, v katerem aktu bodo pojasnjene pravice na način, da jih bodo uporabniki lahko razumeli. V odgovor je dobila pojasnilo, da je pravniški jezik pač tak. Sicer pa smo ob koncu drugega usklajevalnega sestanka slišali, da predlog zakona dodobra ureja štiri vrste pravic, opredeliti je treba le še e-oskrbo. Predstavniki zdravstvenega resorja so obljubili, da bodo, kolikor je le mogoče, vključili Zdusove predloge v amandmaje, vendar poudarjajo, da ni vse odvisno od njih.

mag. Rosvita Svenšek

Starejši morajo biti videni, slišani in polnopravni člani naših družb

Slovenija je v vlogi predsedujoče države obravnavo demografskih izzivov postavila visoko na seznam predsedovanja Svetu Evropske unije. Konferenca z naslovom Človekove pravice za vse starosti – Spodbujanje vseživljenjskega vidika in medgeneracijskega sodelovanja za spoprijemanje s starizmom, ki jo je 18. novembra pripravilo ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v sodelovanju z AGE Platformo in Zvezo društev upokojencev Slovenije, je opozorila na težave, ki jih imajo starejši in tudi mlajši, saj se s tem predsodkom srečujejo vse generacije ljudi. Ključno sporočilo v okviru odzivanja na demografske izzive je bilo, da je že od rojstva naprej potrebno vlaganje v človeški kapital. S takim zavedanjem bomo presegli ozko gledanje na posamezne generacije ter pripomogli k odpravi starizma. O vsebini konference podrobneje pišemo v rubriki Aktualno.