Hoja po robu

dec. '21

Za slovenske zmage

Organizatorji podnebne konference v Glasgowu na Škotskem pravijo, da je bilo to srečanje uspešno. No, drugače gledajo nanj podnebni strokovnjaki, ki ugotavljajo, da države niso sprejele zavezujočih sklepov, ki bi zagotovili ustavitev globalnega segrevanja na 1,5 stopinje do leta 2030. To bi bilo mogoče doseči, če bi se države zavezale, da bodo korenito zmanjšale izpuste toplogrednih plinov. Za tak zasuk bi morale drastično zmanjšati uporabo fosilnih goriv, predvsem premoga in nafte. To pomeni, da bi bilo treba doseči dogovor o povsem drugačnem načrtu gospodarskega razvoja, kar pa je glede na interese najmočnejših držav dejansko nemogoče doseči. Že to, da predsednika Rusije in Kitajske sploh nista prišla v Glasgow, je dovolj povedno znamenje.

Letošnja podnebna konferenca bi pravzaprav morala nadaljevati po poti, ki so jo svetovni voditelji začrtali pred šestimi leti v Parizu. Med drugim so se tam dogovorili, da bodo gospodarsko najmočnejše države pomagale najbolj prizadetim pri prehodu v »zeleno prihodnost«. To se ni zgodilo in tako so države v razvoju danes še na slabšem, kot so bile. Prepad med njimi in razvitimi se povečuje, segrevanje ozračja je prizadelo njihovo kmetijstvo, povečuje se pomanjkanje vodnih virov, že tako revno prebivalstvo nima niti najosnovnejših dobrin. Razviti del sveta pa pri njih še naprej povečuje izkoriščanje naravnih virov, še posebej surovin, ki jih potrebuje za razvoj sodobnih tehnologij. Živimo v nekakšnem začaranem krogu, kjer ni prostora za solidarnost. Na to kruto dejstvo so opozarjali tudi mnogi razpravljavci v Glasgowu, med njimi tudi generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres, ki je dejal, da sedanji prevladujoč odnos do podnebnih vprašanj pelje svet v propad. Ustavimo se, dokler je še čas.

Na Škotskem je bila tudi dokaj številna slovenska delegacija. Predsednik vlade Janša je povedal, da se morajo članice Evropske unije enotno spopasti tudi z vprašanji, ki se zastavljajo ob okolijskih spremembah. Med drugim tudi, kakšna naj bo evropska energetska politika. Ta predvideva opustitev fosilnih energentov, predvsem premoga. Toda še vedno ostaja odprto vprašanje, s čim ga nadomestiti. Po mnenju slovenskega premierja bi manjkajočo energijo lahko nadomestila jedrska energija. Toda o tem tudi v Evropski uniji še ni soglasja.

Podnebne spremembe neposredno vplivajo na varnostne razmere po svetu. Najotipljivejše posledice se kažejo v pomanjkanju pitne vode in lakoti. Prav pomanjkanje vode bo spodbudilo nove vojaške spopade, voda postaja pomembnejša strateška surovina, saj brez tega vira ni življenja. Tega se moramo spomniti tudi takrat, ko razmišljamo o domačih razmerah. Vodne vire moramo zavarovati in se v velikem loku izogniti skušnjavi, da bi v hlastanju za hitrim zaslužkom pozabili, kako grozljive so posledice onesnaženja okolja. Podatek, ki zgovorno pove, kaj se dogaja, sporočajo čebelarji. Tam, kjer je okolje onesnaženo, čebel ni. In če ni opraševalcev, tudi hrane ni.

Najprej je za ohranitev zdravega okolja odgovorna državna oblast, vendar to še ne pomeni, da tudi posamezniki ne moremo ničesar storiti. Veliko bomo storili, če vsaj nekoliko zmanjšamo pretirano potrošništvo. Poleg tega dosledno ločujmo odpadke. Tudi pri porabi vode smo lahko varčnejši ... Skratka, postanimo skromnejši. Po krizi, ki jo je povzročila pandemija covida, bo namreč prišel čas, ko bomo morali tako posamezniki kot skupnost plačati zapitek, ki smo ga v brezglavem hlastanju za dobičkom ustvarili v preteklosti. Ta lakomnost pušča najnazornejše sledi v uničevanju okolja.

Ludvik Škoberne


Vaši komentarji


© 2022 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media