KULTURA KRATKE
GLEDALIŠČE
To noč sem jo videl
Od 22. do 27. januarja si boste v Cankarjevem domu lahko ogledali zanimivo predstavo, nastalo po istoimenskem Jančarjevem romanu, ki jo je dramatiziral in režiral Janez Pipan. Nastala je v SNG Maribor z mednarodno zasedbo igralcev iz dunajskega Burgteatra in Jugoslovenskog dramskog pozorišta, kar je smiselna posledica vsebine romana, saj pet pripovedovalcev različne narodnosti razkriva pretresljivo zgodbo Veronike Zarnik, ki jo uprizarja prvakinja mariborske drame Nataša Matjašec Rošker. Veronika je resnična oseba iz preteklosti, njena zgodba je znana, resnica pa zakopana, kot sta bila zakonca Zarnik (Hribar). Tako kot pisatelj jo tudi režiser postavlja v polje skrivnosti, vam pa prepuščata možnost, da si ustvarite svojo Veroniko.
Večerja v Beli hiši, 1942
Gledališka predstava je nastala po romanu Louisa Adamiča, ki ni nikoli v celoti izšel v slovenskem prevodu. Adamičeva knjiga Pot v obe smeri iz leta 1941 je naredila velik vtis na ameriškega predsednika F. D. Roosevelta in njegovo ženo Eleanor, zato sta hotela Winstona Churchilla seznaniti z njegovimi idejami o tem, da mora novi svet po drugi svetovni vojni pomagati uničeni Evropi. Večerja je bila 13. januarja 1942 po prvem medvojnem obisku Churchilla pri ameriškem predsedniku. Nanjo so povabili tudi Adamiča in njegovo ženo Stello Sanders Adamič. Na pobudo prijatelja in pisatelja Uptona Sinclairja je Adamič napisal knjigo o tem. Vlogo in pomen tega dela skozi nekaj gledaliških slik uprizarjata igralca Nataša Keser in Niko Goršič, režiral ga je Nick Upper. Avtorski projekt Združenja dramskih umetnikov Slovenije je nastal v sodelovanju z ljubljansko Dramo in Inštitutom Divja misel. Po decembrski premieri si jo boste lahko ogledali spet februarja v Vodnikovi hiši.
GLASBA
Glasbeno leto Giuseppeja Tartinija
Italijanski skladatelj in violinist se je rodil 8. aprila 1692 v Piranu, kjer je tudi odraščal in si pridobil prva znanja. Na oblikovanje njegovega kompozicijskega sloga je vplival baročni skladatelj Arcangelo Corelli, zaradi pogoste rabe trilčkov pa Tartinija glasbena zgodovina uvršča med rokokojske skladatelje. Zapustil je okrog 130 koncertov in številne sonate za violino, med njimi je najbolj znana Vražji trilček, poimenovana tako zato, ker naj bi mu jo v sanjah zaigral hudič. S svojimi teoretičnimi razpravami o načelih glasbene harmonije je vplival zlasti na razvoj violinske tehnike ter na razvoj glasbe. Ustanovil je tudi violinsko šolo, ki so jo obiskovali učenci iz vse Evrope. V Piranu je še vedno ohranjena njegova rojstna hiša, poleg violine pa je v njegovem rojstnem mestu in Kopru ohranjene še nekaj njegove zapuščine.
RAZSTAVE
Jože Brumen, modernistični oblikovalec in erudit
V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO) si lahko ogledate dela arhitekta, kiparja, pedagoga, predvsem pa enega najvplivnejših pionirjev slovenskega grafičnega oblikovanja Jožeta Brumna. Uveljavil se je kot avtor plakatov, celostnih grafičnih podob in knjig po drugi svetovni vojni, leta 1967 pa zaslovel z oblikovanjem Integrali 26 Srečka Kosovela. Razstava je razdeljena na štiri tematske sklope, ki sledijo njegovemu delu. Ob številnih že videnih so prikazani tudi projekti, ki do zdaj še niso bili predstavljeni javnosti. Za svoje plakate, knjige in celostne podobe je prejel številne nagrade, med drugim dve zlati medalji na BIO in več nagrad na beograjskem knjižnem sejmu. Bil je prvi oblikovalec, ki je prejel nagrado Prešernovega sklada za področje vizualnih komunikacij. Razstavo sta kurirali dr. Petra Černe Oven in dr. Cvetka Požar.
Prehranska dediščina preteklega in sedanjega časa
Foto: Tomislav Vrečič
Etnologinja Jelka Pšajd je pripravila odmevno razstavo Pomanjkanje, zadostnost, izobilje, s katero želijo poudariti, da se zadostnost izgublja v dveh skrajnostih – v izobilju in pomanjkanju. »V preteklosti so hrano kot vrednoto družinski člani ali posamezniki izkazovali tudi s tem, da so se ali pri vsakem obroku, zagotovo pa pri glavnem, z molitvijo zahvalili Bogu za hrano, ki so jo imeli na mizi. S tem, da te molitve ne smemo gledati strogo s krčanskega vidika, kajti če je hrana veljala za vrednoto, bi rekla, da so se ljudje v preteklosti zavedali, da je odvisna tudi od kakovostne pridelave in predelave. V nasprotju od danes, ko nam skorajda ni treba več biti hvaležen za to, kar imamo na mizi, ker se vedemo, kot da hrana raste v trgovinah, ne pa na njivah,« je povedala avtorica. V Pomurskem muzeju so razstavljeni predmeti, fotografije in skice, prehransko dediščino prikazuje eksperimentalni film. Ker je bilo v Pomurju zelo razvito lončarstvo, so prikazane posode, v katerih so pripravljali in servirali hrano, na ogled so materiali iz lončevine, kovine, emajlirana in tudi plastična posoda, da vidimo ta razvoj. Na ogled bo skoraj celo letošnje leto.
Sedmi Zimski salon in Jure Crnkovič
Na Zimskem salonu v galeriji Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov sodeluje 79 umetnikov, članov ZDSLU, ki razstavljajo 180 eksponatov vseh žanrov in tehnik. Dela so poleg spletne razstave na ogled tudi v živo, v fizični obliki do sredine januarja. Pogled na potovanje misli pa je razstava del slikarja Jureta Crnkoviča, mag. umetnosti, ki si jo lahko ogledate v Video galeriji Klet ZDSLU, kjer že več let tečejo sodobne, zanimive razstave, namenjene videoumetnosti in novomedijskim likovnim poetikam. Crnkovič slika v vseh tehnikah, veliko eksperimentira, v zadnjem času pa na njegovih platnih prevladuje akril. Je slikar, ki je več ali manj zapisan abstrakciji in barvnim kompozicijam. Toda njegovo slikarstvo nosi v sebi tudi globlja simbolna sporočila.
Dokumenti 1990–2020
Razstava v Mestni galeriji Ljubljana prinaša vpogled v trideset let slikarskega opusa Žarka Vrezca, discipliniranega raziskovalca prečiščene slikarske govorice v okviru ideološko nevtralnih modernističnih praks ter enega najbolj aktivnih in izrazitih abstraktnih umetnikov, delujočih od konca sedemdesetih let prejšnjega stoletja vse do danes. Je izredno produktiven ustvarjalec, ki se poleg slikarstva ukvarja tudi z risbo, grafiko, skulpturo, ilustracijo, scenografijo, scensko poslikavo in oblikovanjem. Doma in v mednarodnem prostoru je sodeloval na številnih selekcioniranih razstavah sodobne slovenske umetnosti in predstavitvah umetnosti iz nekdanje Jugoslavije. Na kronološko zasnovanem pregledu bo prikazanih okoli 650 del ali manjših »organizmov«, kot jih sam imenuje; širši javnosti bodo na ogled prvič, je zapisala kustosinja Mateja Podlesnik. Do 23. januarja.
Avtomatizirana 24-urna izposoja naročenih knjig
Foto: arhiv KMJ
Medtem ko so v nekaterih tujih mestih knjižnice odprte zvečer in ob nedeljah, česar pri nas ni, so dostopnost knjig za bralce v novomeški knjižnici Mirana Jarca rešili tako, da so pripravili projekt 24-urne izposoje naročenega knjižnega gradiva. Zanj so prejeli tudi nagrado za najboljši projekt lanskega leta v splošnih knjižnicah. »Predstavljena knjižnična storitev je pomembna noviteta, zlitje osnovne dejavnosti knjižnic in zmožnosti informacijske tehnologije,« so zapisali v utemeljitvi nagrade. Gre za hitro in od delovnega časa knjižnice neodvisno storitev, ki bralcem kadar koli omogoča samostojni prevzem do šest naročenih knjig v pametni omari.
