Še bo lepo na svetu

Prosti čas | jan. '22

Po praznikih so imeli navado, da so se srečali in skupaj pojedli ostanke sarm in pečenk – včasih so ženske za velike družine nakuhale veliko hrane in je je vedno tudi veliko ostalo. Zdaj so bili zmernejši, niso več potrebovali takih pojedin, saj staremu človeku preveč hrane obleži v želodcu. Navada pripovedovanja načrtov za leto, ki prihaja, pa je med njimi ostala. Dobro se še spomni časov, ko so tako zelo delali, načrtovali, urejali ... ja, včasih tudi tekmovali, kdo bo prej in bolje poskrbel za dom, za otroke, za vse ...

Zdaj so že skoraj vsi upokojeni in se je zanje življenje spremenilo. Vse je potihnilo okoli njih, saj so se otroci večinoma odselili v mesto. Marta ima srečo, da so njeni ostali doma in bodo skrbeli za hlev in njive – to dandanes ni tako samo po sebi umevno. Lahko bi ostala osamljena vdova na vasi, ta mladi pa bi si poiskali kakšno delo v mestu – potem bi morala razmisliti, kaj bo naredila z živino in polji, in vse bi se zanjo še bolj strašno spremenilo. Toda njeni bodo ostali na kmetiji. Vendar se Marta te sreče najbrž premalo zaveda, danes jo spet sliši, kako godrnja nad mladimi.

»Seveda delajo po svoje, vesela bodi, da so tu in sploh delajo,« se je vtaknil v ženski pogovor.

»Rada bi, da delajo tako, kot je delal Lojz, on je najbolje znal.«

»Mogoče je znal, mogoče pa je zdaj kaj tudi drugače. Kar spomni se, kako je bilo, ko si ti prišla za ta mlado k hiši!«

»O, veliko sem morala potrpeti, mama so bili zelo natančni in strogi! Vse je moralo biti po njihovo,« je skoraj zajokala. Katja pa ji je rekla: »Dobro, da se tega še spomniš! Kadar bi rada ukazovala mladim, se le spomni! Mladi morajo po svoje, da gre svet naprej.«

»Hočeta prezidavat' ...«

»Ja, vesela bodi. Pomeni, da resno mislita ostati doma.«

»Ampak vse bosta spremenila, težko mi je že ob misli, da bi morala izprazniti spalnico!« 

»A veš, da so včasih v Vojvodini na vrtu, na drugi strani dvorišča, stran od hiše naredili majhno hiško za'babo' – očitno so tudi takrat gospodarji umirali in so ostajale mame same. Preselili so jo, tako je živela na svojem, v miru, na tleh in brez stopnic in po svoje. Veliko domačijo pa je prepustila ta mladim, da so jo napolnili z otroki, življenjem in hrupom. Ko sem prvič to slišal, se mi je zdelo zelo pametno,« je rekel Miha.

»Meni tudi. Zakaj pa ti hočeš obdržati spalnico? Jaz bi jo že zdavnaj izpraznila in spremenila. Ne bi hotela ležati v prazni postelji. Če bi jaz ostala sama, bi si zelo želela vse spremeniti! Ker bi bilo res vse spremenjeno! Če bi me preselili v hiško na koncu vrta, bi mi bilo prav všeč!« je rekla Katja.

»Moja dva sta predlagala, da bi v pritličju naredili prostore zame, kuhinjo in sobo in kopalnico ...«

»In ti ni všeč?«

»Ne vem. Zdaj, ko poslušam vaju … Mogoče pa ni tako slabo.«

»Meni se res zdi dobro. Bila bi na svojem, na tleh in vse bi imela novo. Pa imaš denar za prenovo?«

»Ne, onadva bi vzela kredit in vse preuredila.«

»Ja, meni se zdi res čudovito!«

»Meni tudi. In pomisli, zdaj, ko si še pri močeh, bi lahko pospravila in obdržala samo tisto, kar potrebuješ.«

»O, to bo šele težko! Saj veš, da vse obdržim, ker je dragoceno ali pa za vsak slučaj ...«

»Jaz ti bom pomagala pospraviti – in potem boš zadihala!«

»Ja, pomisli, kako malo potrebuješ v prikolici ob morju – in kot vem, nekateri ljudje po svetu vse življenje živijo v prikolici. Pa jim očitno nič ne manjka ...«

»Joj, tole naše srečanje je bilo pa res pomembno! Veliko se mi je razjasnilo … In vidim prav lepo in dobro ... O, kako bosta otroka vesela, ko jima bom povedala, da se strinjam in da ju ne bom ovirala!«

»O, tudi jaz se veselim! Zanju in predvsem zate! Vso težo bosta vzela s tvojih ramen, da boš lahko počivala!«

»Ja, počasi postajamo 'ta stari' in otroci niso več otroci, ampak pravi gospodarji. Če dobro pomisliš: kakšno olajšanje za nas!«

»No, saj ti pa tudi že pripada počitek, dovolj je bilo!«

Marta se je nasmehnila in počasi ji je v očeh zaigral plamenček veselja. Še bo lepo na svetu!

Mira Dobravec


Vaši komentarji


© 2022 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media