Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini

Na pokojninska vprašanja odgovarja:
Milena Paulini

Dobro je vedeti | jan. '22

DODATEK ZA POMOČ IN POSTREŽBO IN NJEGOVO USKLAJEVANJE

Bralec navaja, da je njegova mama uživalka dodatka za pomoč in postrežbo v višini 150 evrov mesečno, ki ga dobiva za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb. Poleg tega je zadnja leta tudi močno slabovidna, zato ga zanima, ali je upravičena do višjega dodatka za pomoč in postrežbo. Sprašuje tudi, zakaj se dodatek za pomoč in postrežbo ne usklajuje in se že vrsto let izplačuje v nespremenjenem znesku.

Zakon določa, da so do dodatka za pomoč in postrežbo poleg uživalcev starostne, predčasne, invalidske, vdovske ali družinske pokojnine s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki sta jim za osnovne življenjske potrebe nujni stalna pomoč in postrežba drugega, upravičeni tudi zavarovanci, ki so sklenili delovno razmerje ali začeli opravljati samostojno dejavnost kot slepi ali slabovidni ali šele postanejo v tem času.

Glede na to, da je pri bralčevi mami slabovidnost nastopila šele v času uživanja pokojnin, torej ne v času aktivnega zavarovanja, za to zdravstveno stanje nima pravice do dodatka za pomoč in postrežbo. Če bo zaradi poslabšanja vida postala slepa, pa bo lahko pridobila dodatek za pomoč in postrežbo v višjem znesku, saj so do njega upravičene tudi osebe, ki so oslepele kot uživalke pokojnine.

Ker njegova mama že zdaj uživa dodatek za pomoč in postrežbo za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb, pa bo lahko pridobila višji dodatek za pomoč in postrežbo tudi, če se bo zdravstveno stanje poslabšalo in ga bo potrebovala za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb.

Za usklajevanje dodatka za pomoč in postrežbo zakon določa, da se usklajuje v skladu z zakonom, ki ureja usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom v RS, torej se ne usklajuje enako kot pokojnine in prejemki na podlagi invalidnosti. Uskladitev dodatka za pomoč in postrežbo se je na podlagi Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2018 in 2019 izjemoma izvedla v letu 2019 tako, da se je uskladil enako kot pokojnine za 2,7 odstotka. Dodatek za pomoč in postrežbo za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb tako od 1. januarja 2019 znaša 150 evrov na mesec, za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb 300 evrov na mesec in 430 evrov na mesec, če uživalec pokojnine potrebuje 24-urni nadzor svojcev in obvezno strokovno pomoč za stalno izvajanje zdravstvene nege.

ODMERA SORAZMERNEGA DELA POKOJNINE

Bralka navaja, da se je letos starostno upokojila, pokojnina pa ji je bila odmerjena od zagotovljene pokojnine 620 evrov mesečno. Po dveh mesecih se je ponovno zaposlila za deset ur na teden, sorazmerni del pokojnine v višini 75 odstotkov pokojnine pa ji ni bil odmerjen od zagotovljene pokojnine, kar se ji ne zdi pravično.

Od veljavnosti novele zakona, tj. od 1. oktobra 2017, so bili do 500 evrov pokojnine upravičeni vsi zavarovanci, ki so se ali se bodo starostno ali invalidsko upokojili s pokojninsko dobo, ki je predpisana za pridobitev pravice do starostne pokojnine pri najnižji starosti. Zagotovljeno pokojnino od 1. oktobra 2017 imajo tudi vsi uživalci, ki so že uveljavili starostno ali invalidsko pokojnino po veljavnem zakonu, kot tudi vsi uživalci, ki so jo uveljavili po prej veljavnih predpisih in dopolnili pogoj pokojninske dobe, ki je bil po takrat veljavnem predpisu določen za pridobitev starostne pokojnine pri najnižji starosti, ali brez pogoja starosti, če ta ni bil predpisan.

Bralka je bila ob uveljavitvi starostne pokojnine upravičena do zagotovljene starostne pokojnine ob izpolnjenem pogoju 40 let pokojninske dobe brez dokupa, ker je bila njena starostna pokojnina, odmerjena na podlagi njenih dohodkov, nižja od zneska zagotovljene pokojnine.

 Zakon pa izrecno določa, da so do zagotovljene pokojnine upravičeni izključno le zavarovanci, ki so se ali se bodo starostno ali invalidsko upokojili, ne pa tudi zavarovanci, ki uživajo delno pokojnino, 40 odstotkov pokojnine ali sorazmerni del pokojnine v primeru ponovnega zavarovanja po uveljavitvi pokojnine.

Bralki je bil zaradi ponovnega vstopa v obvezno zavarovanje pravilno odmerjen sorazmerni del starostne pokojnine glede na njen obseg zavarovanja deset ur tedensko v višini 75 odstotkov starostne pokojnine, odmerjene od njene dejanske pokojninske osnove, ne od zagotovljene pokojnine. Po prenehanju obveznega zavarovanja se bo bralki na njeno zahtevo začela ponovno izplačevati starostna pokojnina, in če bo ta še vedno nižja od zagotovljene pokojnine, bo do nje upravičena.

TELEFONSKO SVETOVANJE

Pokličete jo lahko v četrtek, 13. januarja, od 16. do 18. ure na tel. št.: 01 530 78 53.


Vaši komentarji


© 2022 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media