Rabljen avtomobil kupujmo preudarno

Prosti čas | jan. '22

Avtomobilizem

Rabljene avtomobile kupujmo pri preverjenih prodajalcih.

Gledano s treznimi očmi, je nakup rabljenega avtomobila prav soliden izhod v sili ali pa dobra naložba, kot pač gledaš na zadevo. Lahko pa se izkaže za mačka v žaklju, če ima človek smolo pri odločitvi. Prvo pravilo pa je: ne kupujte avtomobila, če nima preverljive zgodovine.

Končno ceno novega avtomobila zadnja leta pomembno kroji dodatna oprema. Po drugi strani pa vsaka nova komponenta na avtomobilu poveča možnost, da gre nekaj narobe. Na ekologijo vezane komponente so ena bolj nezanesljivih stvari. Avtomobil, ki sredi vožnje preklopi na zasilni program, je za promet nevaren. Ko se recimo v avtomobilu na dizelski pogon zapolni filter za »trde delce« (ker vozi na kratkih razdaljah in deluje neogret), je sitnost velika. Vsako polovično popravilo je le podaljševanje agonije, novi deli pa so nerazumno dragi. Sitno je, da so v delovanje avtomobila vpeti računalniki in da marsikdaj analogna logika odpove. Je pa res, da čas razkrije skrite ali zamolčane hibe. Tako lastniki avtomobila Peugeot 807 povedo, da se lomijo vzmeti, da se okna z električnim pomikom stekel ne zapirajo, da zaklepanje vrat dela ali pa ne dela, da po desetih letih začne resno nagajati dizelska črpalka … Pri avtomobilu Škoda Octavia se po desetem letu lomijo plastični deli za odpiranje oken, po petnajstem letu starosti začnejo odstopati obloge na vratih. Pri avtomobilu Citroen rada »crkne« plastična posoda za adblue, kar veliko stane ...

Zaupajte presoji mehanika

Vsak dobri mehanik je lahko vir izjemno uporabnih informacij. In to je že lahko prva dobra pot do rabljenega avtomobila – vaš zaupanja vreden mehanik. On pozna svoje stranke in avtomobile, ve za avtomobile, ki iščejo novega lastnika, in če ga boste poslušali, nakup ne bo zelo tvegan. In naj prav on avtomobil še naprej redno servisira. Tudi nakup rabljenega avtomobila znotraj družine ali od dobrega soseda je varen nakup, saj imate lastnika in vozilo stalno na očeh. Če v takšnem primeru pride do sitnosti, lahko govorimo o slabi športni sreči.
Kupovanje na lastno roko iz tujine je veselje, polno adrenalina, in je lahko ugodno (ker je ponudba večja), če le človek ni zaslepljen s strastjo po točno tistem ogledanem avtomobilu. V Nemčiji imajo kolikor toliko solidno delujoč red, in če je bilo vozilo kleparsko popravljeno ter ga kupujete pri trgovcu, vam tega trgovec ne bo zamolčal in bo to tudi pisalo v kupoprodajni pogodbi. Izraz »unfallfrei« pomeni, da vozilo ni utrpelo velike poškodbe ali ni bilo potopljeno; lahko pa je bilo popravljeno zaradi manjših poškodb. Meja med tem, kaj so večje in kaj manjše poškodbe, ni zelo jasna. Etični kodeks trgovcev z avtomobili zahteva, da so poškodbe fotografsko dokumentirane.
Po tej plati je Slovenija bolj divji zahod, zato je pravna varnost kupca nižja celo tam, kjer je jasna funkcija države. Nimamo javno dostopne točke, kjer bi lastnik ali kupec vozila enostavno preveril, ali je neki model (ali gume ali otroški sedež ali prtljažnik …) imel v sistemu Rapex prijavljeno pomembno okvaro, ki vpliva na varnost. Ministrstvo za infrastrukturo je gluho ali pa tiho servisira trgovce.

Bodite pozorni na število prevoženih kilometrov na števcu.

Za varnost v prometu je izredno pomembno, ali so bile na vozilu odpravljene tovarniške napake, čemur rečemo »vpoklic«. Tehnični pregledi tega ne zaznavajo, pa bi verjetno morali biti prva obrambna linija. Pri nas zaupamo zastopniku avtomobilske znamke, ki je dolžan poslati pismo lastniku avtomobila s pozivom na brezplačni obisk servisne delavnice … Toda ali je zadnji lastnik avtomobila sploh znan?

Kaj pa rabljena vozila iz uvoza? Higienično bi bilo, da lahko vsakdo pogleda v javno odprt seznam, kako je s kakšnim avtomobilom, gumami … celo igračami, ki vsebujejo preveč strupenih snovi. O varnostnih alarmih za izdelke vseh kategorij je znotraj Evropske unije seznam na naslovu: https://ec.europa.eu/safety-gate-alerts/screen. Res pa je iskanje zamudno, pa še vsaj angleško je treba znati.
Zato je vrtenje števca nazaj, kar naj bi bil naš nacionalni šport, še dokaj majhno zlo. Na tehničnih pregledih naj bi vedno vpisali stanje števca. Če avtomobil nima preverljive zgodovine, mu obrnite hrbet. Četudi ga niso servisirali na dragem uradnem servisu in so vanj vgrajevali »ponarejene« dele ali dele, »enake originalnim«, morajo obstajati računi z datumi. Saj menda vsi plačujemo zapovedane davke, kajne?
Po izkušnjah sodeč, naj bi bil nakup rabljenega avtomobila, ki je še v tovarniški garanciji, dovolj varen. Pred nakupom dobro preberite drobni tisk, kakšno garancijo zagotavlja proizvajalec. Kakšno garancijo pa daje trgovec za rabljeno vozilo? Nakup pri dovolj resnem prodajalcu, ki daje občutek, da bo tudi čez tri mesece še obstajal, je ena od solidnih varovalk. Dobri prodajalci na primer rabljen avtomobil, ki je bil kupljen na lizing, pregledajo in »poservisirajo« ter dajejo svojo garancijo za »pregledane točke avtomobila«. Dovolj pošteno, mar ne?


Pred kratkim so pri AMZS naredili primerjavo, ali so se avtomobili res podražili in za koliko. Renaultov osnovni clio se je dražil po vsaj 300 evrov na koledarsko leto. Golfu je cena naraščala po 600 evrov na leto. Tudi azijskim avtomobilom, ki so pred dvema desetletjema veljali za atraktiven nakup, je cena neverjetno zrasla. Rastejo pa tudi okvare na cesti. Statistika iz EU govori, da rastejo klici za pomoč na cesti zaradi težav z motorjem, vžigalnim sistemom in akumulatorjem.

Besedilo in fotografiji: Mitja Gustinčič


Vaši komentarji


© 2022 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media