Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
ODPRAVNINA IN NADOMESTILO
Bralčev delodajalec ni najbolj zadovoljen z njegovim delom (pri njem dela tri leta), zato bo najbrž začel postopek odpovedi iz razloga nesposobnosti. Zanima ga, ali bo upravičen do odpravnine in denarnega nadomestila na zavodu, saj je bil te pravice že nekajkrat deležen.
Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti pride načeloma v poštev takrat, ko delavec kljub svojemu siceršnjemu trudu ne dosega pričakovanih rezultatov dela, ko le-ti torej niso takšni, kot so bili rezultati njegovega dela v primerljivem preteklem obdobju ali kot jih dosegajo drugi delavci na primerljivih delovnih mestih. Pravica do odpovednega roka in pravica do odpravnine sta v takšnem postopku enaki kot v postopku podaje odpovedi iz poslovnih razlogov. V danem primeru to pomeni, da bo delavec upravičen do 32-dnevnega odpovednega roka in do odpravnine v višini 60 odstotkov (3 x 20 odstotkov) njegove povprečne mesečne bruto plače iz zadnjih treh mesecev pred odpovedjo. Presečni datum za določitev odpovednega roka je trajanje zaposlitve ob podaji odpovedi, medtem ko je za odpravnino relevantno trajanje zaposlitve ob izteku odpovednega roka, kar hkrati pomeni ob prenehanju delovnega razmerja.
Če je bralec pred to triletno zaposlitvijo že v celoti izkoristil denarno nadomestilo, potem bi bil upravičen do denarnega nadomestila v trajanju treh mesecev, saj so do takšne dolžine trajanja upravičeni tisti, ki imajo od deset mesecev do pet let zavarovalne dobe. Po določbi prvega odstavka 69. člena Zakona o urejanju trga dela (ZUTD) se namreč v zavarovalno dobo za odmero pravice do denarnega nadomestila pri ponovnem uveljavljanju pravice ne vštevata zavarovalna doba, od katere je bila zavarovancu pravica do denarnega nadomestila že odmerjena, kot tudi ne zavarovalna doba, dosežena na podlagi prejemanja denarnega nadomestila. Izjemo, na katero naj bo pozoren bralec, pa predstavlja drugi odstavek istega člena. Zavarovancem, ki so ob ponovnem uveljavljanju pravice do denarnega nadomestila na dan nastanka brezposelnosti že dopolnili starost 57 let ali 35 let zavarovalne dobe, se denarno nadomestilo določi ob upoštevanju celotne dopolnjene zavarovalne dobe zavarovanca.
Pojem zavarovalne dobe za potrebe uveljavljanja denarnega nadomestila je drugačen kot za potrebe upokojevanja. Zavarovalna doba iz naslova prostovoljnega pokojninskega zavarovanja se namreč po ZPIZ-2 šteje v zavarovalno dobo, medtem ko se po ZUTD ne šteje. V primeru prostovoljnega pokojninskega zavarovanja se namreč prispevek za primer brezposelnosti ne plačuje, zato se morebitna takšna zavarovalna doba pri uveljavljanju denarnega nadomestila našega bralca ne bo upoštevala.
SVETOVALNI TELEFON:
Dušan Bavec odgovarja tudi po telefonu. Pokličite ga v sredo, 12. januarja, med 16. in 18. uro na tel. št.: 01 530 78 53.
