Luknja v denarnici

jan. '22

Za slovenske zmage

Neprestano nas zasipajo z reklamami, ki nam govorijo, kako je ta ali oni izdelek treba tako rekoč nujno kupiti, da bi bili srečni. Prav tako nas premamijo »neverjetni« popusti ali pa »ugodni« krediti, ki jih lahko dobimo le v nekaj minutah. Prepogosto nasedemo in kasneje z grozo ugotovimo, da smo zapravili veliko več, kot nam dopušča gmotno stanje.

K čim večji potrošnji nas ne spodbujajo le trgovci, ampak tudi država, ki v večji porabi vidi možnost, da se v državni proračun nateče več denarja. Tu so še proizvajalci. Ali ste pomislili, zakaj se garancija za neki izdelek praviloma zaključi v času, ko se začne kvariti, in serviser razočaranemu kupcu pove, da je popravilo cenovno tako zasoljeno, da je bolje, če kupimo nov izdelek. Ta logika spodbuja gospodarsko rast, in to je vodilo prevladujoče neoliberalne gospodarske politike. Ta pa namenoma prezre dejstvo, da so naravni viri omejeni in da nenehna gospodarska rast preprosto ni mogoča. Ob tem gre opozoriti še na dejstvo, da želja po gospodarski rasti za vsako ceno posledično ustvarja razmere, ko se poslabšuje naše okolje, to pa je pogubno za vse. Zmanjkuje surovin, cene energentov se dramatično povečujejo, vse manj je možnosti, da bomo pridelali dovolj hrane za naraščajoče število prebivalstva na našem planetu. In kam to vodi? Ne samo še k večjemu razslojevanju v posamezni družbi oziroma državi, ampak tudi k povečevanju razlik v razvitosti med svetovnim severom in jugom. To pa vodi do novih napetosti in celo vojn.

Posameznik pri svojih potrošniških odločitvah praviloma o razmerah na svetovnih trgih ne razmišlja, zanj je pomembno, da v kar največji meri zadovolji svoje potrebe. No, preudarnejši vendarle upoštevajo kruto dejstvo, ki se kaže na osebnem bančnem računu. Tistega, ki na to pozabi, kaj kmalu »strezni« opozorilo, da je stanje na njegovem računu v minusu. Čeprav nekoliko bolj uglajeno, v končni posledici pa enako usodno, se lahko zgodi tudi državi. Spomnite se na usodo Grčije pred dobrim desetletjem, ko so mednarodne bančne ustanove to državo prisilile, da je poravnala svoje dolgove. Pravzaprav jih niso plačali tisti, ki so bili glavni »zaslugarji« za veliko finančno luknjo, temveč državljani. Pri kapitalu pač ne gre računati, da bo upošteval tudi socialne posledice svoje težnje po čim večjem dobičku. Tudi zato je v neoliberalni gospodarski politiki tako imenovani strošek dela zmeraj previsok, prav tako tudi davki na dobičke in premoženje.

Razmere, ki jih je ustvarila pandemija, povezana z novim koronavirusom, zelo grobo ponazarjajo odnose v posamezni družbi in tudi v svetovnih razsežnostih. Te občutimo tudi v naši državi. Za zdaj so posledice na gospodarski in socialni ravni še obvladljive, zahvaljujoč tudi najetim kreditom. Gospodarski in finančni minister nam zagotavljata, da z vračilom kreditov ne bo težav, saj nam bo napovedana visoka gospodarska rast zagotovila finančno trdnost.

No, zadnje mesece pa se je kot nova okoliščina pojavila inflacija. Nanjo banke običajno odgovorijo s povišanjem obresti, to pa posledično pomeni podražitev kreditov. Naj v novo leto vstopimo ne le z upanjem, da bomo s skupnimi močmi premagali sedanjo zdravstveno krizo, temveč tudi z upanjem, da »luknja« v državni denarnici ne bo prevelika.

Poleg vsega drugega se bomo morali sprijazniti z dejstvom, da bomo v letih, ki so pred nami, več plačevali za energetsko oskrbo in hrano. To bomo lažje preživeli, če se bomo bolj naslonili na naravne vire, ki jih imamo in jih bomo znali ohraniti tudi za zanamce.

Ludvik Škoberne


Vaši komentarji


© 2022 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media