Kažipot, ki olajša marsikatero pot

feb. '22

dr. Jože Gričar

Dokler nismo sami postavljeni pred dejstvo, da smo se »kar naenkrat postarali« in se v tej novi situaciji ne znajdemo, ali dokler niso pred to postavljeni naši starši in ne potrebujejo pomoči, se zdijo številna logistična vprašanja enostavna. Ko pa ugotovimo, da se to ne dogaja samo drugim, ampak se tudi mi nenadoma znajdemo pred številnimi specifičnimi vprašanji in ne vemo, kako priti do pravih odgovorov, smo precej nemočni.

Da se ta zgodba ne bi vedno znova ponavljala, je rešitev v Kažipotu, pobudi, ki je »zacvetela« leta 2018 in so jo predebatirali v več skupinah. Ideja za to pa se je porodila že prej, ko je dr. Jože Gričar s številnimi sodelavci v več čezmejnih projektih, ki vključujejo tudi srebrno ekonomijo, aktivno staranje in povezovanje, med več zanimivimi idejami predstavil tudi izjemne dosežke Kanade. Ministrstvo za starejše imajo tako na zvezni ravni kot tudi na ravni provinc in s tako odgovornim odnosom do starejših so možnosti za dostojno in aktivno starost pestre in realne. Pri njih se velja učiti, pravi.

»Konkretna pomoč je tista, ki jo starostniki potrebujejo, ta ni vedno pogojena s kupom denarja, ampak zadošča že sistematično urejen dostop do pravih podatkov,« razlaga dr. Gričar. Pri tem izhaja iz družinske zgodbe, ko sta z ženo iskala pomoč za njene ostarele starše, pri tem sta zavrtela vrsto telefonskih številk in odpirala mnogo vrat. Ko je prišlo do pobude za pripravo Kažipota, ki na enem mestu zbere aktualne podatke (od telefonskih številk do naslovov), kam se obrniti za socialna, zdravstvena, logistična in druga vprašanja, se je pokazala prava pot. Kažipot ima tudi zanimiv in zgovoren podnaslov »Za otroke 55+ in starše 75+«, s čimer označuje ključni skupini oziroma največji krog uporabnikov – otroke v zrelih letih, ki iščejo pomoč za svoje ostarele starše. Izbrala ga je gospa Alenka Gričar in z njim »zadela v polno«.

Vsi potrebni podatki že obstajajo, vendar so razpršeni. Kako jih zbrati in kje začeti? Kažipot ne more nastajati od zgoraj navzdol, saj ima vsaka od 212 slovenskih občin oziroma vsaka od regij svoje značilnosti. Rasti mora od spodaj navzgor. Enostavna ugotovitev, ki pa predstavlja velik zalogaj, saj vključuje ogromno služb, ustanov, društev itd. Potrebnega je veliko časa in volje za izdelavo »kataloga« z naslovi in telefonskimi številkami za posamezna področja (zdravstvo, sociala, izobraževanje, kultura, pravo, komunala itd.), kjer ljudje dobijo ustrezne podatke, usmeritev, napotilo, pomoč ... v lokalnem prostoru, hkrati pa tudi podatke za ustanove, ki delujejo na državnem nivoju (vključno z Varuhom človekovih pravic).

Kažipot je zbirka živih podatkov, ki jih je nujno dopolnjevati, posodabljati, širiti. Ideja o takem vodniku torej zahteva koordinatorja in skrbnika. Sodelujoči so se med pogovori skupaj učili, kako se lotiti dela, in prišli do zaključka, da so zdravstveni domovi osrednja točka Kažipota.

Z občani od rojstva do smrti          

Marjeta Vaupot

Pri tem učenju je igrala pomembno vlogo direktorica Zdravstvenega doma Slovenj Gradec Marjeta Vaupot, ki je že pred tem delala z raznimi ranljivimi skupinami. Skrb za starejše je rasla z njo, saj je odraščala v ljubečem odnosu s starimi starši. Zato je sodelavce spodbudila, da se je njihov zdravstveni dom prijavil tudi na razpis za pilotni projekt dolgotrajne oskrbe. Nanj so se temeljito pripravili, žal pa niso bili izbrani. Toda delo ni bilo zaman. Z vsebino in zbranimi podatki so se vključili v pobudo za izdelavo Kažipota z željo, da opolnomočijo starejše v njihovem okolju. »V zdravstvenem domu spremljamo naše občane od rojstva do smrti. Vključeni smo v življenje vseh družin in naše poslanstvo je, da jim pomagamo. Ker se ljudje zavedajo, da smo zelo obremenjeni, nas nočejo 'nadlegovati' še z dodatnimi vprašanji, na primer, kateri so znaki demence, katere pravice imajo v primeru zobozdravstvene protetike itn. Kažipot jim pokaže, na koga se lahko obrnejo s takimi vprašanji.

Kažipot je namenjen srednji in starejši populaciji.

Že pred Kažipotom so bili aktivno vključeni tudi v večgeneracijski center, ki ga je skupaj z MOCIS-om, centrom za izobraževanje odraslih, in Podjetniškim centrom Slovenj Gradec podprla Mestna občina Slovenj Gradec. V omenjenem centru so tudi fizično prisotni (razna predavanja, ozaveščanja) in med uporabniki ni več pomislekov, kaj tam dela zdravstveni dom. »Naše poslanstvo ne poteka samo znotraj zidov zdravstvenega doma, ampak povsod, kjer so ljudje,« pravi direktorica. Bilo je precej usklajevanj, ob posluhu obeh županov in ob volji zaposlenih v raznih občinskih ustanovah, društvih in organizacijah, da delo, ki ga že tako in tako opravljajo, namenijo tudi Kažipotu, pa je cilj dosežen. Ker sodelujejo tudi z avstrijskimi partnerji, prek zdravstvene šole pa tudi s Hrvaško, je Kažipot navdušil tudi njih. Prvič so ga predstavili v elektronski obliki 9. aprila 2019.  

Marjeta Vaupot je hvaležna sodelavcem v zdravstvenem domu in vsem, ki so sooblikovali Kažipot. Z veliko truda in volje ter z minimalnimi finančnimi sredstvi so izdali že drugo, dopolnjeno izdajo. Odmevi uporabnikov so zelo pozitivni in temu »otroku«, ki potrebuje skrbno spremstvo in stalno pozornost, z veseljem namenja tudi svoj prosti čas. 

Skupni vodnik za štiri občine

Vera Rozman

»Idejo o Kažipotu sem spremljala od samega začetka. Obravnavali smo jo tudi na Ministrstvu za zdravje, vsebine pa sežejo tudi na druga medresorska področja, zato je ta pobuda izjemno koristna za vse občane, še zlasti pa za starejše,« pravi Vera Rozman, direktorica Zdravstvenega doma Trebnje. Zato je župane vseh štirih občin ustanoviteljic Zdravstvenega doma Trebnje (Mirna, Mokronog - Trebelno, Šentrupert in Trebnje) seznanila s pobudo o skupnem vodniku s koristnimi informacijami za občane, in ti so jo podprli. Tako so drugi v Sloveniji, ki so s Kažipotom uporabnikom ponudili zelo koristne vsebine. Ker občani potrebujejo raznorazne informacije, tudi s področja skrbi za okolje, so vključili tudi Komunalo. Pomemben prispevek so dodali še Ljudska univerza z vsemi potrebnimi podatki glede izobraževanja in društva, ki ponujajo možnosti starejšim za vključevanje in razvijanje njihovih interesov in talentov. Tudi njihov Kažipot je zaživel najprej v elektronski obliki, vse pa je že pripravljeno tudi za tiskano obliko. Brošuro bodo na domove dobila gospodinjstva štirih občin. Kažipot bo pri roki tudi v ustanovah, organizacijah in društvih, ki so tam predstavljeni.

Odmevi občanov so že do zdaj odlični, ko je Kažipot dosegljiv samo v elektronski obliki. Z njim so olajšane poti do želenega naslova, s čimer je že veliko narejenega. »Pričakovati je, da bo v volilnem letu spodbud za oblikovanje takšnih vodnikov za občane tudi v drugih občinah veliko. Res je, da je zalogaj velik, toda večina gradiva že obstaja, le povezati ga je treba. Za to pa mora obstajati volja,« je jasna Vera Rozman.

»Internet je omogočil, da je svet pri nas doma in mi v svetu, še vedno pa smo ljudje vezani na 'papir', zato bo Kažipot v tiskani obliki dostopen vsem v tistih občinah, ki se bodo zanj odločile,« pravi dr. Gričar. Doda, da pozitivni zgledi iz tujine tudi pri nas premikajo meje. Veseli so bili novice ministra Janeza Ciglerja Kralja, da je ustanovljen direktorat za starejše. »In tudi Kažipot je dobra novica. Ni 'tavžentroža', olajša pa marsikatero pot,« pravi dr. Gričar. Vse to je mogoče izpeljati tako rekoč brez finančnega vložka, je pa potrebno veliko časa, volje in zagnanosti. Zato se lahko vprašamo, katera občina ali regija bo naslednja in kdaj bodo vsi imeli Kažipot?   

Lidija Jež


Vaši komentarji


© 2022 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media