Št. 2, februar 2022

  • Naj bo svetlo in toplo

    feb. '22

    Naš čas? / Nikoli te ne bom spoznal. / Povsod si, brez središča, brez robov / vse globlje tudi v meni, blag, surov, / teman v obupu, v upanju svetal, / v trpljenju večnost, v sreči le trenutek. Ciril Zlobec

    Naš čas, tu in zdaj. Ne bo se ponovil. Zato je tako pomembno, kako ga preživimo, komu ga namenjamo, kako razmišljamo in kako sploh živimo. Slovenci znamo biti precej strogi do sebe in drugih. Obnašamo se tako, kot da je naš čas neomejen. Veliko ga zapravimo za sosedske spore, dostikrat se ljudje pravdajo za nekaj pedi zemlje. Čemu? Zato, da je po njihovo? Ob tem pa izgubljajo zdravje, denar, predvsem pa čas za lepe stvari.

Kazalo

Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk

Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec

Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini

Še zadnje usklajevanje pokojnin za nazaj V Državnem zboru je bil 13. januarja sprejet Zakon o dopolnitvi zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2L), s katerim se ureja dodatno usklajevanje pokojnin in drugih prejemkov tako, da je višina dodatne uskladitve določena v treh različnih odstotkih glede na leto uveljavitve pravice oz. upokojitve. S tem zakonom se v celoti odpravljajo zaostanki neusklajevanja pokojnin in drugih prejemkov v skladu s sistemskim zakonom v obdobju od 2010 do 2015 za preko štiristo tisoč prejemnikov, ki so bili še prikrajšani. Februarju pa bodo upokojenci in drugi prejemniki deležni še redne uskladitve v višini dobrih 4 odstotkov.

Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec

 ZDUSOVE STRANI 

Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc

Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz

Sonce v očeh, sreča in smeh v dobrih ljudeh Slovenci radi pojemo, to je znano že od nekdaj, radi se družimo, zato ni čudno, da je zborovsko petje pri nas najbolj množična kulturna ljubiteljska dejavnost. Vanjo naj bi bilo vključenih najmanj 64.000 pevk in pevcev vseh starosti.

S klenostjo in tankočutnostjo Krasa Majda Širca Ravnikar, novinarka, umetnostna zgodovinarka, političarka in v obdobju 2008 do 2011 tudi ministrica za kulturo. Primorka, ki je delala v domačem vinogradu, ki rada šiva, slika ter dobro kuha; žena pokojnega arhitekta Vojteha Ravnikarja in mama odrasle hčerke Kristine, ki je tudi zavezana kulturi in umetnosti.

Zgodilo se je februarja

IZBRSKANO IZ SPOMINA

Peka ni več, tržiški šuštarji živijo naprej Mnogi še imamo v svojih omarah kakšen par čevljev Peko, tovarne obutve, ki je v svojih najboljših časih po vsej Jugoslaviji skupaj zaposlovala preko pet tisoč delavcev in imela kar 145 lastnih prodajaln. Zgodbe o tržiških šuštarjih danes pripovedujejo samo še nekdanji zaposleni in zbrano gradivo v Tržiškem muzeju.

Povsem drugačen svet Kolikor bolj sem v letih, toliko raje z mislimi segam v otroške in najstniške čase. Rada primerjam takratno in današnje življenje v mestih, kakršnega sem doživljala tedaj in ga živim danes. Često se spominjam šolskih let.

Po 40 letih so kraju vrnili ime Razloženo slemensko naselje na vzhodu Slovenskih goric leži med potokoma Bukovnico in Turjo. Vas je strnjena okoli župnijske cerkve sv. Trojice in se prvič omenja leta 1441. »Krajevno ime je nastalo po primerljivi večji in starejši Veliki Nedelji ter po tamkajšnji istoimenski cerkvi sv. Trojica. Leta 1951 so kraj zaradi nabožnega pomena preimenovali v Bučkovce, ob prvem krajevnem prazniku 15. septembra 1991 pa se je izločil del na hribu in postal novo samostojno naselje s prejšnjim imenom Mala Nedelja, medtem ko je v dolini Turja ostala vas Bučkovci,« pripoveduje domačin, ljubiteljski zgodovinar, 77-letni upokojeni kmet Ludvik Rudolf.

Čudovito življenje Bojana Glavina je uspešna in zadovoljna ženska, ki govori sedem jezikov. Opravljala je vodilne posle v bančništvu, še vedno je športno dejavna, predvsem pa radovedna in srečna upokojenka.

Pesem ponesli v domove starejših Fantje z vasi so v treh letih obiskali vseh 125 domov za starejše občane po Sloveniji, zapeli okoli 5000 ljudem in jih s tem neizmerno razveselili. Ob tem so prevozili kar 11.600 kilometrov.

Korenje, zelena in ječmen varujejo zdravje Za pustni čas velja, da smo mastni okrog ust, pustne dobrote se namreč kopljejo v masti. A po preobilju pusta pride streznitev v obliki posta. Narava je sama poskrbela, ljudje pa so že zdavnaj izkustveno spoznali, katera živila pri tem lahko pomagajo.

Epilepsija je ena od najpogostejših nevroloških motenj Epilepsija se pri starejših ljudeh po pogostosti uvršča takoj za demenco in možgansko kapjo. Ker se življenjska doba daljša, je pričakovati, da se bo število ljudi s to boleznijo še povečalo. V veliki večini jo je mogoče uspešno nadzorovati z zdravili.

ZDRAVJE KRATKE

Pred hojo in med njo Ker do oddaje članka nismo dočakali napovedanega snega smo se odločili, da vam tokrat vaje postrežemo z drugačno belino. Prijetno toplo odeti, čeprav v na videz neudobna oblačila za vadbo, boste vaje lahko naredili z lahkoto in mimogrede. Preden se jih lotite, hodite toliko časa, da bo telo ob malce pospešenem dihanju prijetno toplo.

Stres ni tako nedolžen

Ko javne ustanove in zasebniki delujejo kot celota Javno zdravstvo deluje kot servis državljanov, vključuje tako javne kot zasebne izvajalce storitev, financirano pa je iz zavarovanja, ki temelji na solidarnosti.

Trenirka, sodobno športno oblačilo Trenirke, kot po domače imenujemo oblačila za prosti čas. niso so obvezen del garderobe samo za športnike, temveč tudi za aktivnejše preživljanje prostega časa v telovadnicah, zdraviliščih,oblečemo jo za druženjes prijatelji v naravi ali sprehajanje domačih ljubljencev ali pač takrat, ko se želimo počutiti udobno.

Hranljive zimske solate Pozimi hočeš-nočeš potrebujemo nekoliko bogatejšo hrano, ki nas ne le malo bolj nasiti in nam da tudi več kalorij, predvsem nas ogreje.

Kako pa kaj vaš mehur? Sodite med tiste, ki vas pogosto tišči na malo potrebo? Greste na vodo tudi dvajsetkrat na dan in še nekajkrat ponoči, čeprav pred spanjem ne pijete? Potem zaradi nočnega uriniranja slabo spite in ste zato čez dan pogosto utrujeni. Naprej: se vam tudi dogaja, da vam ob kašljanju, kihanju ali naporu nenadzorovano uide seč ali ne uspete priti do stranišča pravi čas? Z obema nadlogama, vsako zase ali obema skupaj, se soočajo tako ženske kot moški, predvsem tisti po 65. letu.

Zakaj naše telo potrebuje kolagen? Kolagen predstavlja eno izmed pomembnejših beljakovin v telesu. Skrbi za elastičnost kože, upočasnjuje njeno staranje, izsušenost in odpravlja kožne nepravilnosti, pomemben je tudi za lase, sklepe, kite, vezi in mišice.

Prevzemanje odgovornosti za svoje življenje Čas novoletnih zaobljub je mimo in sedaj že lahko ocenimo, koliko zadanih ciljev smo uspeli realizirati. Kritično pri uresničevanju zaobljub je lahko, da pričnemo dvomiti o tem, koliko moči imamo pri vplivanju na svoje življenje in kako močni so po drugi strani naši ustaljeni načini delovanja, navade in razvade, vpliv nam pomembnih drugih, sosedov, družbe, tudi medijev in politike na nas.

Onesnažen zrak kriv za mnoge smrti Zadnje mesece spremljamo hude bitke med okoljevarstveniki in predstavniki kapitala o omejevanju uporabe premoga, nafte in zemeljskega plina.

Suho cvetje za popestritev zimskih dni Iz rastlin z obstojnimi cvetovi, ki obdržijo intenzivno barvo tudi ko jih posušimo, lahko naredimo čudovit venček, trajen šopek, unikatno voščilnico ali z njimi okrasimo darilo.

KULTURA KRATKE

Od domače do pop glasbe Glasbenik, ki od prvih glasbenih dni preigrava glasbo različnih slogov, se je rodil v Ljubljani. Oče Franjo je bil vojaški glasbenik in je imel nalogo, da po Jugoslaviji ustanavlja glasbene šole. Tako so živeli v mnogih krajih, pristali so v Radovljici, kjer se je oče upokojil. Tomaž Zorko se je z glasbo začel ukvarjati dokaj pozno. Čeprav je najprej hotel postati bobnar, ga je oče naučil osnov igranja na kontrabas, da se je lahko vpisal na srednjo glasbeno šolo.

Vila s svilenim smehljajem S Kristino Brenkovo (1911-2009) vsak od nas živi že vse življenje, z njo smo vstopali v svet umetnosti, lepih podob, pravljic, zgodb. Mladinska knjiga je ob njeni lanskoletni 110-letnici rojstva izdala zajetno monografijo o njej in njenem delu z naslovom Draga Kristina, zgodbe urednice in pisateljice Kristine Brenkove.

V rastlinjaku je februarja že pomlad Zunaj na vrtu dela še ni veliko, v rastlinjaku pa je treba že pošteno zavihati rokave. To še posebej velja za tople in sončne dni. Zimska solata v zavarovanem prostoru lepo napreduje, prav tako česen, grah, čebula, azijska listna zelenjava in ostale vrtnine. V njem lahko prezimujemo tudi korenovke, ki so v zasipnici.

Kam s knjigami Pravijo, da bomo v bližnji prihodnosti brali zgolj digitalno. A zaenkrat temu še ni tako in večina se s trditvijo gotovo ne strinja. Knjigo ali revijo lahko prelistamo, se večkrat vrnemo na določena mesta, jo shranimo na polici ali iz revije iztrgamo stran in jo prihranimo. A kam pospraviti številne knjige, kismo jih postopoma kupovali, morda tudi podedovali, poleg tega so težke in potrebujejo močne police?

Iz koška 2/22

Robotek Robotek iz pločevine je igrača iz časa po letu 1950. Odraža strahove in želje časa, ko se je med velesilama ZDA in Sovjetsko zvezo odvijala zagrizena tekma za vesolje.

LITERARNE STRANI 2/2022

Koliko novih metuljčkov bo!

Mačje virusne bolezni Mačja kuga in mačja levkoza sta nevarni nalezljivi bolezni, ki ju lahko preprečimo s preventivnim cepljenjem, medtem ko za mačji aids cepiva še ne poznamo. Okužbe lahko preprečimo s preprečevanjem stikov med živalmi.

Rad bi bil pisatelj, ki skuša razumeti človeško dušo Drago Jančar je najbolj prevajan in nagrajevan slovenski avtor. Je tudi angažiran intelektualec, ki je zaznamoval prelomne dogodke slovenskega osamosvajanja. Pred enajstimi leti je postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Nekateri novinarji so ga laskavo poimenovali »Cankar naših dni«. Jančarjev opus romanov, zbirk kratkih proz, dram in esejev je izjemen. Zanj je prejel je veliko slovenskih in mednarodnih nagrad. Njegova dela bralcev ne puščajo hladnih. Tudi v slovenskih knjižnicah je izposoja njegovih knjig dobra. To pomeni, da je postal zelo viden ter bran pisatelj. Izpostavili smo lahko le nekaj njegovih del in misli, da bi ga lahko še bolje spoznali.

Turistični vodniki so male enciklopedije znanja Ob mednarodnem dnevu turističnih vodnikov, ki je 21. februarja, Združenje turističnih vodnikov Slovenije (ZTVS) že vrsto let organizira brezplačna vodenja po vsej Sloveniji. Če zaradi koronavirusa ta tako kot lani v živo ne bodo mogoča, jih bodo izpeljali preko videopovezave.

Krka, nikoli postarana lepotica V starejših zapisih najdemo med drugim imena Corca (leta 799), Gurka (1062), Gurca (1209), Gurka fluvio (1249), Kierka (1295), Gurke (1423) in tako naprej. Slovenci pa svoji dolenjski lepotici že dolgo pravimo Krka. Dolga 94 kilometrov, naša najbolj tipična kraška reka, ki pa, preden pride na dan pod svojim imenom, zbere v sebi vode številnih rečic in potokov, več kot sedem.

Oblegana prestolnica umetnosti Toskana, ena od med turisti najbolj priljubljenih italijanskih dežel, je po velikosti primerljiva s Slovenijo, razdalje med posameznimi mesteci so majhne. Kraje so v zgodovini zaznamovali nenehni boji za premoč med Sieno in Firencami, kar kaže, da so v tej mili pokrajini živeli bojeviti ljudje. Firence so danes deželna prestolnica in hkrati najbolj poseljeno toskansko mesto.

Iz tunike in dolgega krila – dve obleki

Dobra volja je najbolja

Bizantinci na Gorjancih V šestem stoletju je bila podoba Dolenjske dokaj nenavadna in spremenljiva. Po propadu zahodnega dela Rimskega cesarstva je Bizanc, vzhodni, še preostali del nekoč močnega imperija, poizkušal razširiti svoje meje tudi na ozemlje nekdanjega zahodnega dela cesarstva. Z različnimi germanskimi ljudstvi, ki so iz Podonavja prodirala proti zahodu, je sklepal zavezništva, s katerimi so v imenu Bizanca tako Vzhodni Goti, kakor kasneje Langobardi, zasedli tudi nekatere predele slovenskega ozemlja.

Ob upokojitvi si bom omislil psa ... Prijetna zamisel, kako nam bo 'najljubši človekov prijatelj' ob odhodu v pokoj in na jesen življenja delal družbo, se lahko izkaže tudi za ne preveč romantično. Poleg vsega lepega, terja namreč kup obveznosti, pa tudi neprijetnosti, nenazadnje tudi stroškov, ki ob manjši penziji niso nezanemarljivi. Tu je nekaj mojih izkušenj in opažanj, ki jih je treba dobro premisliti, preden se boste dokončno odločili, ali ste dovolj pri fizičnih in psihičnih močeh, pa tudi finančnih, da si omislite psa.

DRUŠTVENA DEJAVNOST

Uspele osme rokodelske delavnice Po enoletnem premoru je Komisiji za tehnično kulturo (KTK) pri Zvezi društev upokojencev Slovenije uspelo izpeljati osme rokodelske delavnice, seveda s strogim upoštevanjem epidemioloških ukrepov. Na njih se je sredi lanskega decembra v Izoli zbralo 133 rokodelk in rokodelcev iz 59 društev upokojencev, 46 se jih je delavnic udeležilo prvič.

Usklajevanje pokojnin je namenjeno ohranjanju njihove vrednosti Pokojninska blagajna je lani dobro poslovala. Leto je zaznamovalo tudi več sprememb pokojninske zakonodaje. Letos pa bo na višje prejemke vplivalo izplačilo tretjega solidarnostnega dodatka, izredna in redna uskladitev pokojnin. O poslovanju pokojninske blagajne smo se pogovarjali z Marijanom Papežem, generalnim direktorjem Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Posrednik med lastniki in najemniki stanovanja Na Republiškem stanovanjskem skladu je z novim letom začela delovati javna najemna služba, ki povezuje najemodajalce z najemniki. Deluje tako, da najema stanovanja, ki so v zasebni lasti in jih daje v najem ali podnajem za najmanj tri leta (z možnostjo podaljšanja) za najemnino, ki je nižja od povprečne tržne najemnine.

Ukrepov ni, ogrevanje pa vse dražje Medtem ko številni ljudje obupujejo, ker ne vedo, kako bodo poplačali neverjetno visoke zneske položnic za ogrevanje, ministrstvo za infrastrukturo še pripravlja ukrepe, s katerimi bi omilili energetsko revščino.

Varno na spletu Tudi pri uporabi svetovnega spleta smo izpostavljeni določenim nevarnostim, ki pretijo slehernemu uporabniku, zato je treba biti pri vsaki uporabi zelo previden.

NOVICE OD VSEPOVSOD 

PISMA BRALCEV

Kažipot, ki olajša marsikatero pot Dokler nismo sami postavljeni pred dejstvo, da smo se »kar na enkrat postarali« in se ne znajdemo v tej novi situaciji, ali dokler niso s tem soočeni naši starši in potrebujejo pomoč, se zdijo številna logistična vprašanja enostavna. Ko pa ugotovimo, da se to ne dogaja samo drugim, ampak smo tudi mi nenadoma pred številnimi specifičnimi vprašanji in ne vemo, kako priti do pravih odgovorov, smo precej nemočni.

Tekma za svetovni vpliv

SVET IN MI

Denarni prejemek pri neformalni oskrbi V slovenskem Zakonu o dolgotrajni oskrbi, ki je bil sprejet 9. decembra lani, je nova pravica do denarnega prejemka. Prejemali ga bodo mesečno tisti, ki se bodo po uveljavitvi Zakona odločili za domačo neformalno oskrbo v lastni režiji. Evropske države imajo že desetletja dobrih izkušenj z denarnim prejemkom za domačo oskrbo. Ta pravica prinaša več daljnosežnih učinkov za razvoj sodobnega sistema dolgotrajne oskrbe v Sloveniji – čim bolj jih bomo poznali, tem večjo korist bomo imeli.

Ali znate in zmorete biti točni?

 


Vaši komentarji


© 2022 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media