Korenje, zelena in ječmen varujejo zdravje
Za pustni čas velja, da smo mastni okrog ust, pustne dobrote se namreč kopljejo v masti. A po pustnem preobilju pride streznitev v obliki posta. Narava je sama poskrbela, ljudje pa so že zdavnaj izkustveno spoznali, katera živila pri tem lahko pomagajo.
Korenček je dober vse dni v letu. Poleti osvežuje, jeseni in pozimi krepi imunsko odpornost, spomladi prebuja in prenavlja telo. Korenje je bogastvo zaščitnih karotenoidnih in flavonoidnih snovi, mineralov in vitaminov. Največ je betakarotena; iz njega v skladu s potrebami v telesu nastaja vitamin A. V korenčku so skoraj vsi vitamini skupine B, zlasti veliko je B5 in B6, pa nekaj vitaminov C in K. Izrednega pomena je poleg vitamina A še vitamin E, ki je nujen za rast, mladost in plodnost in je prav tako v korenju. Med minerali je razmeroma veliko kalcija, železa, nekaj fosforja, natrija, silicija, selena, magnezija, arzena, mangana, žvepla, bakra in celo broma, folna kislina pa skrbi za dobro voljo.
Če redno uživamo korenček ali dva na dan, lahko preprečimo nevarne kapi. Naloga betakarotena kot antioksidanta je zaščita krvnih žil in kapilar, saj preprečuje oksidacijo holesterola, iz česar nastajajo obloge žil. Pri kapi je značilno, da na prizadetem območju primanjkuje kisika. Zato je moteno tudi celotno celično delovanje, kar povzroči še dodatne oksidativne poškodbe živčnih celic. Če pa je v krvi veliko vitamina A (in tudi vitamina D), s katerim je bogato korenje, ta posreduje na več ravneh v možganskih celicah in zmanjša poškodbe.
Betakaroten krepi imunski sistem, zmanjšuje nevarnost ateroskleroze in varuje pred nastankom sive mrene. Varuje tudi pred okužbami oči in grla, mandljev, sinusov, dihalnih organov ter ščiti živčni sistem. Izboljšuje zgradbo kosti in zob ter vsebuje snovi, potrebne za prehrano žlez z notranjim izločanjem, zlasti nadledvičnih.
Korenje je tudi za zdrav želodec in črevesje. Vsrkava odvečno želodčno kislino in ustavlja pekočo zgago. Korenje ima veliko pektina, vlaknine, ki v črevesju nabrekne in varuje želodčno in črevesno sluznico. Zaradi vlaknin in mineralov ima močno očiščevalno funkcijo: odstranjuje odpadne snovi in kisline. Prav tako odpravlja vodenične otekline, pomaga pri protinu in revmi, vendar moramo zaužiti vsaj dve veliki skodelici sveže stisnjenega soka na dan.
Otroci, ki zaostajajo v rasti, naj pijejo svež korenčkov sok ali jedo korenčkovo kašo, saj imata veliko encimov. Surovo korenje hitro prežene gliste in druge zajedavce iz črevesja. Vsakdo ve, da korenje izboljšuje vid in kožo. Manj je znano, da pri moških povečuje nastajanje sperme in sposobnost oploditve. Nadzemne dele korenja, zelene liste, je prav tako mogoče uporabiti in jih pripraviti kot špinačo. Le sladkorni bolniki morajo biti s korenčkom previdni, saj dvigne raven sladkorja. Ker sta vitamina A in E topna v maščobah, dodajmo korenčku oljčno olje, kislo smetano ali nekaj oreščkov.
Zelena proti visokemu krvnemu tlaku
Zelena ima idealno kombinacijo vitaminov skupine B. V njej najdemo tudi vitamina C in E, zato so skupni sinergični zdravilni učinki vseh vitaminov na telo še veliko večji. Manj znano je, da je tudi za dober vid. Že z enim steblom zelene lahko pokrijemo desetino dnevnih potreb po vitaminu A, ta pa pomaga ščititi oči in blaži starostno poslabšanje vida.
Zelena vsebuje številne minerale, med njimi je še posebej veliko magnezija in kalija, ki ju potrebujemo tudi za dobro delovanje srca. Poudariti velja, da ima zelena pravilna razmerja med natrijem in kalijem ter kalcijem in magnezijem. Zaradi bogastva mineralov in razmerja med njimi zelena pozitivno vpliva na kislinsko-bazično ravnovesje v telesu. V zeleni so še različna eterična olja, kar izboljšuje splošno počutje. Zelena zmanjšuje vnetja in s tem bolečine v sklepih, blaži astmo in odpravlja akne. Zelena je za mirne živce. Če zeleno uživamo zvečer, spodbuja spanec. Prav tako redči sluz v dihalnih poteh in lajša njeno izločanje, zato je dobrodošla pomoč pri prehladnih obolenjih.
Zelena zelo koristi pri prebavi. Ima malo kalorij, a veliko netopnih vlaknin, kar pozitivno vpliva tudi na prebavo. Deluje kot blag diuretik in čisti naše telo. Že omenjena eterična olja pa čistijo in razstrupljajo telo. V jetrih zelena pospešuje nastajanje in izločanje seča in tudi sečne kisline iz sklepov, zato pomaga bolnikom s putiko.
Zelena znižuje raven slabega holesterola, surova pa pomaga skrbeti za primeren krvni tlak, kar so vedeli že pred tisočletji, danes pa to potrjujejo moderne raziskave.
Ječmen je varovalno živilo
Ječmen ima razmeroma velike količine vseh vodotopnih vitaminov, razen B12, veliko aminokislin ter fitohormone z estrogenim učinkom, ki preprečujejo raka na prsih in pomagajo v menopavzi, pri doječih materah pa spodbujajo nastajanje mleka. Ječmen obnavlja mineralno sestavo kosti, pomaga pri boleznih pljuč ter srca in ožilja, pri vnetjih želodčne sluznice, debelega črevesja in sečnika. Krepi umske aktivnosti, koncentracijo in bistrost ter blaži stres. Deluje protivnetno in odvajalno, obnavlja prebavo in krepi imunski sistem. Ječmen ima tudi beljakovine, škrob in maščobe, je lahko prebavljiv in ima visoko energijsko vrednost.
Ko zaužijemo ječmen, ta okrepi telo enako kot oves, ki je prvak po vsebnosti betaglukana, a ječmen ne zaostaja veliko za njim. Ječmenove vlaknine z betaglukanom pomagajo pri zniževanju holesterola v krvi. Tudi ječmen je bogat z minerali, zlasti z magnezijem, bakrom in selenom, zato je odličen za srce in ožilje ter preprečuje kapi. Deluje protistresno, krepi imunski sistem, odpravlja navale vročine in potrtost žensk v meni. Zaradi bakra pomaga pri slabokrvnosti in revmatoidnem artritisu.
Vsa omenjena živila so v zelo nasitni jedi – ričetu. Ta spada med jedi, priporočenimi pri helatoterapiji. S to metodo »zagrabimo« presežne strupene težke kovine in jih odstranimo iz telesa. Odstranimo kalcijeve usedline, ki se z oksidiranim holesterolom kopičijo na stenah žil in povzročajo aterosklerozo. Razpršimo in odstranimo tudi porabljeni kolagen in mlečno kislino. Helato snovi so različne, od vitaminov, mineralov, maščobnih kislin do aminokislin, vitaminov C in E ter skupine vitaminov B, zlasti še vitamina B13, imenovanega tudi orotska kislina. Vse to dobimo v korenju, peteršilju, kolerabi in gomolju zelene ... In vse to je v ričetu.
RECEPTI
Korejevec
Potrebujemo: 500 g fižola, 400 g korenja (rumenega in oranžnega), 2 šalotki, 4 stroke česna, žlico sladke paprike, 2 lovorova lista, vejico majarona, sol in poper, žlico moke, 2 ali 4 rezine slanine, 2 žlici vinskega kisa.
Rjavi fižol rahlo osolimo in ga napol skuhamo. Korenje narežemo na rezine, sesekljamo šalotko in papriko, stremo česen. Vse damo v lonec k fižolu, dodamo še lovorova lista, sol, poper, majaron in kuhamo še 30 minut. Jed zgostimo z moko, zabelimo z ocvirki, prevremo in ponudimo. Namesto moke lahko uporabimo krompir, po želji si lahko jed okisamo z žlico kisa.
Juha šelinka s feto pršuta
Potrebujemo: gomolj in stebla zelene, rdeči korenček in krompir, nekaj vode in debelo rezino (feto) pršuta.
Skuhamo na kose narezan krompir ter gomolj in liste zelene ter korenček ali dva. Že na začetku lahko damo vanjo tudi parkelj ali pršutovo kost ali oboje. Če uporabimo debelo rezino pršuta, jo damo v lonec bolj proti koncu kuhanja. Šelinko lahko ponudimo kot samostojno jed ali toplo predjed ali juho.
Pekoča ječmenova solata
Potrebujemo: pol rdeče ostre paprike, 3 redkvice, steblo zelene, pol kumare, 3 mlade čebulice, 2 skodelici kuhane ječmenove kaše.
Za polivko: dve žlici olivnega olja, 30 g ribanega parmezana, 3 žlice sadnega kisa, 2 žlici jogurta, 2 lista bazilike, pol žlice gorčice, sol, poper; list solate, paradižnik in bučna semena.
Papriko, redkvico, zeleno, kumaro in čebulo operemo in narežemo na koščke. Primešamo skuhano ječmenovo kašo, prelijemo s polivko in premešamo. Pokrijemo in čez noč postavimo na hladno, da se snovi prepojijo. Okrasimo s solatnimi listi, koluti paradižnika in potresemo s sirom in bučnimi semeni.
Namaz z gomoljno zeleno
Potrebujemo: žličko gorčice, žlico vinskega kisa in limoninega soka, ščepec sesekljanega peteršilja, majarona in kisle kumarice ter nekaj žlic majoneze in 500 g olupljene in narezane gomoljne zelene, lahko dodamo še kuhano jajce in dva korenčka (surova ali kuhana), sol in poper.
Vse sestavine zmešamo v mešalniku in damo v hladilnik za 20 minut, nato ponudimo na rezini polnovrednega kruha.
